Jedro

Sam čas storitve obravnavanega prekrška ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonski znak tega prekrška, temveč je čas storitve prekrška pomemben iz drugih razlogov (npr. zastaranje, ponovno sojenje za isto stvar), česar pa pritožnik v postopku ne problematizira.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 180,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti predmetne sodbe o prekršku, v kolikor mu bo v sodbi o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je obdolženi D. D. odgovoren storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP, ki naj bi ga storil dne 8. 11. 2021 ob 23.54 uri, ko je vozil osebni avtomobil znamke Ford, tip Ranger, reg. št ..., po lokalni cesti številka L 97483, iz smeri R2-422, odsek 1.333, KM 2150, v smeri proti objektu na naslovu ... pri tem pa je vozil pod vplivom alkohola nad zakonsko dovoljeno mejo, saj je imel v organizmu najmanj 0,78 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Izreklo mu je globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije in mu naložilo v plačilo stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 240,00 EUR ter potne stroške priče v znesku 30,15 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec po zagovorniku, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka o prekršku in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa odloči, da se obdolženemu povrnejo stroški postopka o prekršku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku zaslišalo obdolženca ter priče A. A., B. B. in C. C., prebralo izpis iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških (list. št. 4 spisa), izpis iz EKT (list. št. 5 spisa), uradni zaznamek op oi pvdd (list. št. 6 spisa), seznam vodenih postopkov o prekršku za sodišče (list. št. 7 spisa), podrobnosti vozniškega dovoljenja (list. št. 8 spisa), zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti (priloga A 1 spisa), potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (priloga A 2 spisa), izpis iz evidenčne knjižnice kalibracije za elektronski alkotest (priloga A 4 spisa), listine, ki jih je v spis vložil obdolženec in ostale listine v spisu.

5. V okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožnik trdi, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za zaključek, da je bil očitan prekršek storjen ob uri, ki izhaja iz obdolžilnega predloga. Ne glede na to, da iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izhaja, da je bil preizkus opravljen ob 23.48 uri in iz potrdila o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja izhaja, da je bilo vozniško dovoljenje obdolženemu začasno odvzeto ob 23.54 uri, kot to izpostavlja tudi pritožba, slednje drugostopenjskemu sodišču ne daje podlage za zaključek, da bi bilo potrebno postopek o prekršku na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustaviti, kot to trdi pritožnik.

V konkretnem primeru se obdolžencu očita storitev prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZP-1, ki ga stori voznik, ki ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Iz navedenega sledi, da sam čas storitve obravnavanega prekrška ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonski znak tega prekrška, temveč je čas storitve prekrška pomemben iz drugih razlogov (npr. zastaranje, ponovno sojenje za isto stvar), česar pa pritožnik v postopku ne problematizira. Obdolžilni predlog mora namreč vsebovati vsa tista odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določen prekršek in le v primeru, če bi bila pri opisu prekrška opuščena konkretizacija katerega izmed znakov prekrška, tako da ne bi bilo razvidno, katera ugotovljena dejstva konkretizirajo posamezen znak prekrška, bi bilo mogoče govoriti o pritožbeno očitani kršitvi. Nekaj minutno razhajanje med časom storitve očitanega prekrška in časom, ko je bil opravljen preizkus alkoholiziranosti, ob tem, ko je dogodek dovolj identificiran in ko, kot je že pojasnjeno, čas ni zakonski znak prekrška, je sodišče prve stopnje tudi po sodbi pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, vključno s časom storitve prekrška.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da so bile storjene bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ki naj bi bile storjene s tem, ko obdolženi pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni bil poučen o tem, da se ni dolžan izpovedati zoper sebe. Vodenje zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izrecno predpisuje 107. člen ZPrCP in ker je ta zapisnik sestavljen v skladu z določbami ZPrCP in ZUP, ne gre za nedovoljen dokaz. Pred podpisom tega zapisnika policist obdolžencu ni bil dolžan dati pravnih poukov o privilegiju zoper samo obtožbo, saj ni mogoče šteti, da je s podpisom zapisnika obdolženec podpisal samo obtožbo. Z opravo preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom se namreč še ni začel postopek o prekršku, saj se redni sodni postopek v zadevah v prekršku začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga in tudi iz tega razloga policist obdolžencu pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni bil dolžan dati v pritožbi navedenih pravnih poukov.

7. Pritožnik tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, da zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, niti ga ni prebral. Iz pritožbeno izpodbijane sodbe izhaja dokazno podprt zaključek sodišča prve stopnje, da je storilec zahteval, da mu policist zapisnik prebere, kar je slednji storil. Tako je izkazano, da sam res ni prebral zapisnika, vendar je bil, ob tem, ko mu je bil le ta prebran, z vsebino seznanjen. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa v skladu s pojasnilom sodišča prve stopnje pojasnilo policista, da je oprava strokovnega pregleda povezana z dodatnimi stroški, ni sporno, saj je imel obdolženec še vedno možnost, da se ne strinja z rezultatom preizkusa in zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ne podpiše. S tem policista nista presegla svojih pooblastil in v nasprotju s pritožbeno zatrjevanim nista zvijačno vplivala na obdolženca, obdolženec pa je zapisnik podpisal po lasni volji.

8. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotovljeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialne predpise, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekrških. Ker tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo nobene izmed kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1. 9. Ker pritožnik ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo poplačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih je dolžan plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.