Jedro

Pogoj obtežbe z živino mora biti izpolnjen vse dni v letu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikove zahtevke KOP in sicer ozelenitev njivskih površin za 18,25 enot, integrirano poljedelstvo za 19,45 enot, sonaravno rejo domačih živali za 1,92 enote in pridelavo avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za 3,88 enot ter odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da v postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo s pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina skupine kmetijskih rastlin z isto višino plačila zahtevka KOP večja od ugotovljene površine te skupine in zato se površina te skupine, ki presega ugotovljeno površino te skupine, v skladu s 24. členom Uredbe osi 2 zavrne in se v skladu s 16. členom Uredbe Komisije št. 1975/2006/ES obravnava kot čezmerna prijava površine te skupine. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID 2229628 - Pri jami, 2230009 - Kamenščak, 2230003 - Lukavci, 3623802 - Grlava in 2229209 - Krči. Zavrnjena površina te skupine zahtevka KOP znaša: ZEL - 0,10 ha, IPL - 0,02 ha, SOR – 0,03 ha in REJ – 0,02 ha. Ugotovljena obtežba z živino na KMG je večja od 1,9 GVŽ/ha, zato se vsi zahtevki KOP za podukrepe v skladu s 24. členom Uredbe Osi 2 zavrnejo.

Drugostopenjski organ je z odločbo in sklepom pritožbo tožnika zavrnil in zavrnil tožnikov zahtevek za vračilo plačane upravne takse v znesku 15,49 EUR. Navaja, da je tožnik dne 8. 4. 2010 pravočasno vložil zbirno vlogo, v kateri je uveljavljal zahtevek za podukrepe KOP – SOR in KOP – REJ. Sklicuje se na Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013, Uredbo o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 (Uredba KOP) in na Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 (Uredba). Navaja vsebino določbe 9. člena Uredbe. Ugotavlja, da je tožnik na obrazcu D – Prijava kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino navedel skupno 21,5 ha površin (kmetijskih zemljišč v uporabi). Iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 27. 7. 2012 in 9. 12. 2010 pa izhaja, da je bilo s kontrolo na kmetijskem gospodarstvu kot neupravičenih izločenih 0,13 ha nekmetijskih površin, tako da ima tožnik v uporabi 21, 37 ha kmetijskih zemljišč. Če to površino pomnožimo z 1,9 GVŽ/ha, dobimo maksimalno dovoljeno obtežbo na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu in to je 40,60 GVŽ. Na dan 1. 3. 2010 je bilo na tožnikovem KMG 40,06 GVŽ, dne 2. 4. 2010 40,71 GVŽ, dne 26. 4. 2010 41,31 GVŽ, dne 21. 5. 2010 41,61 GVŽ in dne 15. 7. 2010 42,46 GVŽ, torej je bila obtežba večja od dovoljene maksimalne obtežbe. Pogoj obtežbe pa mora biti izpolnjen skozi vse dni v letu. Ker tožnik v pritožbi navaja, da se mu je po oddaji zbirne vloge 1. 3. 2010 stalež prašičev močno zmanjševal in celo razpolovil, drugostopenjski organ v zvezi s tem odgovarja, da se podatki o rejnih živalih (izjema govedo) upoštevajo na dan 1. marec 2010, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena Uredbe posreduje nosilec kmetijskega gospodarstva. Poleg tega organ poudarja, da je tožnik s podpisom zbirne vloge izjavil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za uveljavljanje posameznih zahtevkov, kar pomeni, da je soglašal tudi z načinom izračuna obtežbe na KMG in zato je njegova navedba neutemeljena. Sankcije pri podukrepih KOP pa določata Uredba KOP in Uredba. Organ podaja še obrazložitev v zvezi s tožnikovim zahtevkom za vračilo upravne takse za pritožbo.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s staležem živali na kmetiji, ki je izražen v GVŽ in zaradi zmotne uporabe materialnega predpisa. Meni, da je pri prašičih pri izračunu GVŽ pri naključno izbranih datumih prišlo do napake. Ugotovitev Agencije in MKO, da je bil GVŽ na dan 15. 7. 2010 42,46, je napačna. Agencija je opravila le administrativno in na daljavo izračunan GVŽ in ni upoštevala dejanskega stanja živali na ta dan (dejansko število prašičev je po dnevih razvidno iz registra VOLOS, ki je vzpostavljen na MKO in je uraden register v RS). Pri prašičih so upoštevali le podatek z dne 1. 3. 2010 in ne iz centralnega registra prašičev, iz katerega je natančno razvidno število živali za vsak koledarski dan v letu, vsi pogini in vsi prihodi in odhodi, in se pri izračunu prašičev niso upoštevali ažurirani podatki iz registra. Prav tako je kontrolor dne 27. 7. 2010 opravil nadzor tudi nad številom prašičev in drugih živali ter ugotovil 39,55 GVŽ na kmetijo. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu je razvidno, da je poleg meritev kmetijskih površin oziroma GERK opravil tudi natančno štetje vseh kategorij živali v hlevih in na podlagi ažurnih podatkov izračunal pravilni GVŽ. Tudi dne 26. 7. 2010 je kontrolor ugotovil skupni GVŽ/KMG, ki je znašal 39,55 EUR. To pomeni, da tako Agencija, kot tudi MKO, nista ugotavljala dejanskega stanja v celoti, saj pri obravnavi zahtevka nista upoštevala vseh ugotovljenih dejstev. Zaradi ugotovljene kršitve na kraju samem je Agencija na podlagi zapisnika zmanjšala zahtevek za 0,13 ha, ni pa upoštevala dejanskega stanja GVŽ, ki je bil zapisniško ugotovljen. Ravnanje Agencije v primeru ugotovljenega neskladja je določeno tudi v Uredbi 1975/2006 v 13. členu, kjer je določeno, da če se ugotovi nepravilnost, sledi upravni postopek in kadar je to primerno, pregled na kraju samem. Podrobnejši stalež živali na kmetiji v letu 2010 je razviden iz Centralnega registra govedi (VOLOS). Stalež goveje živali se je malenkostno povečal, stalež prašičev pa zmanjševal. Stalež prašičev se je od oddaje zbirne vloge 2010 dalje celo drastično zmanjševal, čemur je bila vzrok kriza v prašičereji. GVŽ prašičev se je od 1. 3. 2010, ko je bil 11,86, praktično razpolovil na 5,5 GVŽ in je tako bila obtežba vedno v dovoljenih mejah. S podpisom na zbirni vlogi, ki se je štela kot pogodba, se je leta 2007 zavezal, da bo ostal v kmetijskem okoljskem programu KOP 5 let in se s tem podpisom zavezal, da bo ukrep izvajal pod predpisanimi pogoji. Prav tako so bile takrat predpisane sankcije za primer prekoračene obtežbe nad 1,9 do 2,10 GVŽ in sicer je bilo to zmanjšanje plačil za 20 % za obdobje vseh petih let. Odločitev Agencije in MKO je tudi v neskladju z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe Osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 z dne 25. 2. 2011, Priloge 4, katere vsebino tudi opredeljuje. Tako Agencija, kot tudi MKO, njegove vloge oziroma zahtevka nista obravnavala po tej Uredbi, ki je zanj bistveno ugodnejša, saj je sankcija bistveno milejša (20 % znižanje sredstev) v primerjavi z Uredbo iz leta 2010, ki sta jo oba organa upoštevala in po kateri je sankcija 100 % znižanje sredstev. Prav tako je tudi v Uredbi o plačilih za ukrepe Osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2007 - 2013 predpisana sankcija v primeru presežka GVŽ bistveno milejša (20 % znižanje sredstev). Tudi evropska Uredba z dne 7. 2. 2006 predvideva, da se ob preseganju obtežbe 1,9 GVŽ plačilo zniža za 5 %. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi. Hkrati sodišču predlaga, da naj odloči tudi o vračilu dosedanjih pritožbenih in sodnih stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno navaja, da Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2010 v 9. členu določa, da se pri izračunu GVŽ za obtežbo KOP ali SKOP upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Podatki o drugih rejnih živalih (izjema govedo) se upoštevajo na dan 1. 3. 2010, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe posreduje nosilec kmetijskega gospodarstva. Tako se za prašiče upošteva podatek o GVŽ, ki izhaja iz zbirne vloge. Pojasnjuje, da je stališče tožnika, da je iz centralnega registra prašičev natančno razvidno število živali za vsak koledarski dan v letu, vsi pogini in vsi prihodi in odhodi, napačno. Skladno s 16. členom Pravilnika o identifikaciji in registraciji prašičev (Pravilnik) mora namreč vsak imetnik prašičev iz 5. člena tega Pravilnika, razen imetnikov iz šestega odstavka istega člena, v CRPš enkrat letno sporočiti podatke o staležu živali na svojem gospodarstvu. Sporočilo mora vsebovati število živali na dan 15. april oziroma na dan, ki je določen s predpisom, ki ureja postopke za izvedbo ukrepov kmetijske politike. Tako ne gre za sporočanje vsakega premika posebej in za dnevno ažurne podatke. Glede navedb pritožnika o zmotni uporabi materialnega predpisa, da bi prvostopenjski organ pri odločanju moral upoštevati spremembe in dopolnitve Uredbe o plačilih za ukrepe Osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 z dne 25. 2. 2011, pa dodaja, da je bila navedena sprememba Uredbe KOP sprejeta za namen subvencijskega leta 2011 in za zahtevke v zbirni vlogi, vloženi v letu 2011. Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v konkretnem primeru je odločitev prvostopenjskega organa, s katero je le-ta zavrnil tožnikove zahtevke KOP in sicer za ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo, sonaravno rejo domačih živali in pridelavo avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Upravni organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe ugotovil, da je bila v konkretnem primeru prijavljena površina tožnikovih kmetijskih zemljišč v uporabi večja od ugotovljene, zaradi česar je od prijavljene površine 21,50 ha odštel 0,13 nekmetijskih zemljišč in ob upoštevanju tako dobljene površine (21,37 ha) ugotovil, da je (bila) največja dovoljena obtežba GVŽ na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 40,60 GVŽ (21,37 X 1,9 GVŽ). Pogoj obtežbe mora biti izpolnjen vse dni v letu, v konkretnem primeru pa temu ni bilo tako, saj je obtežba z živino na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu na naključno izbranih, zgoraj navedenih datumih, presegala največjo dovoljeno obtežbo 40,60 GVŽ.

Sodišče zato zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Neutemeljena je tožbena navedba, da je pri naključno izbranih datumih pri izračunu GVŽ prišlo do napake, ker ni bilo upoštevano dejansko število živali, razvidno iz registra. Kot je pravilno navedla že tožena stranka, je zmotno stališče tožnika, da je iz Centralnega registra prašičev natančno razvidno število živali za vsak koledarski dan v letu, vsi pogini in vsi prihodi ter odhodi, glede na to, da mora vsak imetnik prašičev, skladno s 16. členom Pravilnika v CRPš enkrat letno sporočiti podatke o staležu živali na svojem gospodarstvu in mora to število vsebovati število živali na dan 15. april oziroma na dan, ki je določen s predpisom, ki ureja postopke za izvedbo ukrepov kmetijske politike in torej imetnik živali ne sporoča vsakega premika posebej za dnevno ažurirane podatke. Prav tako je neupoštevna tožbena navedba, da pri izračunu GVŽ nista bila upoštevana ugotovljena podatka o GVŽ na dan kontrolnih pregledov 26. 7. 2010 in 27. 7. 2010, ko je bil GVŽ 39,55, saj se po določbi 9. člena Uredbe podatki o drugih rejnih živali (tudi prašičih) upoštevajo na dan 1. marec 2010, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena Uredbe posreduje nosilec kmetijskega gospodarstva. Tudi ni upošteven tožbeni ugovor, da se je tožnik s podpisom na zbirni vlogi, ki se je štela kot pogodba, leta 2007 zavezal, da bo ostal v kmetijskem okoljskem programu KOP 5 let in da bi se zato pri sankcioniranju morala upoštevati Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2007 - 2013, ker je po tej uredbi predpisana sankcija bistveno milejša kot po Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 – 2013. Iz zapisnikov o opravljenih kontrolnih pregledih izhaja, da sta bila slednja opravljena na podlagi Uredbe o izvajanju kontrolnih ukrepov za leto 2010, zato je upravni organ pri odločanju pravilno uporabil to uredbo, kot tudi Uredbo KOP za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 – 2013. Pravilna je tudi navedba tožene stranke, da je bila Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe Osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 z dne 25. 2. 2011 sprejeta za subvencijsko leto 2011 in za zahtevke v zbirni vlogi, vložene v letu 2011. V kolikor je z Evropsko uredbo z dne 7. 12. 2006 mišljena Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. 12. 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja, sodišče pojasnjuje, da slednja ne vsebuje določbe, po kateri bi se ob preseganju obtežbe 1,9 GVŽ/ha plačilo znižalo za 5 %.

Glede na navedeno je po mnenju sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zaradi česar je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je tožnik v tožbi smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da je v zadevi odločilo na podlagi druge alineje 59. člena ZUS-1 na nejavni seji senata. Ocenilo je, da sta upravna organa ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Na podlagi dejstev, ki jih je v tožbi navedel tožnik, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za drugačno odločitev v zadevi.

Izrek o stroških tega upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), o stroških, nastalih pred drugim organom (pritožbeni stroški) pa to sodišče ne more odločati.