Jedro

Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ni relevantno in se v tem postopku ne presoja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam nosi pritožbene stroške, dolžan pa je dolžniku povrniti pritožbene stroške v znesku 114,44 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku osemdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje s predhodno odredbo ter odločilo, da upnik sam nosi stroške postopka zavarovanja.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila upnica, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3. Dolžnik pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 257. člena ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ se šteje, da je nevarnost podana, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od taksativno naštetih odločb, med drugim na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

6. Pritožnica odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, ki se tičejo utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne izpodbija pa pravilne ugotovitve, da ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi glede obstoja obligacijskega razmerja ni bil vsebinsko prazen oziroma pavšalen, niti tega, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti domneve nevarnosti iz prvega odstavka 258. člena ZIZ. Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ni relevantno in se v tem postopku ne presoja, zaradi česar tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, ki se nanašajo na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na pogoje za zavarovanje s predhodno odredbo.

7. Ker pritožnica – razen navedb, ki bodo obravnavane v okviru presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka – drugih za odločitev relevantnih navedb ni podala, višje sodišče zaključuje, da s pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, in je posledica pritožničinega neuspeha v pritožbenem postopku. Stroški dolžnika so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.