Jedro

Razlogov na strani tožnice, ki bi utemeljevali razrešitev odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP, tožnica ni konkretno utemeljila niti izkazala. Zgolj pavšalno mnenje tožnice, da odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu, ker naj bi kontaktiral z njenim bivšim možem, za drugačno odločitev v zadevi ne zadošča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnice za razrešitev odvetnika A.A. iz Maribora, v upravni zadevi opr. št. Bpp 600/2019. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnici bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku delitve nepremičnine z ID znakom parc. ... 457/29, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. N 62/2019. Navedena zadeva je bila v skladu s 30. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zaupana odvetniku A.A. Organ za brezplačno pravno pomoč je dne 19. 5. 2020 prejel vlogo tožnice, iz katere izhaja, da prosi za menjavo odvetnika, saj od odvetnika A.A. ne dobi obrazložitve in nasveta. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja tudi, da se naj bi v pisarni odvetnika A.A. oglasil bivši mož tožnice, ki je nasprotna stranka v postopku. Tožnica prosi, da se za nadaljnje zastopanje določi odvetnik B.B. iz Ljubljane. Po vpogledu v zadevo in podanem poročilu odvetnika A.A., je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je odvetnik po pooblastilu tožnice zanjo vložil predlog in opravil vsa potrebna procesna dejanja v roku in se o opravljenih dejanjih tudi posvetoval s tožnico. Odvetnik je tudi zavrnil očitke, da naj bi brez vednosti tožnice kontaktiral z njenim bivšim možem C.C. Organ za brezplačno pravno pomoč je zaključil, da odvetniku ni mogoče očitati neaktivnosti in nepravilnosti pri zastopanju tožnice, saj je odvetnik izkazal, da je za tožnico opravil vsa potrebna dejanja. Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da ni podan razlog za razrešitev dodeljenega odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP.

2. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, zato je vložila laično tožbo v upravnem sporu. Tožnica navaja, kot že v prošnji za razrešitev odvetnika pred upravnim organom, da je bil njen bivši mož v pisarni njenega odvetnika in so se stvari začele odvijati v drugo smer, zato ne želi, da jo zastopa odvetnik A.A. Smiselno navaja, da odvetnik tudi ni dovolj aktiven pri njenem zastopanju.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zavrnil prošnjo tožnice za razrešitev odvetnika A.A. iz Maribora.

6. Po določbi devetega odstavka 30. člena ZBPP sme pristojni Organ za brezplačno pravno pomoč na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti in namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega odvetnika.

7. V zadevi ni sporno, da je Organ za brezplačno pravno pomoč, tožnici že dodelil brezplačno pravno pomoč z odločbo opr. št. Bpp 600/2019 z dne 15. 4. 2019, v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem prve stopnje. Nadalje tudi ni sporno, da je postavljeni odvetnik A.A. za tožnico vložil predlog v zadevi opr. št. N 62/2019, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru in opravil vsa potrebna procesna dejanja v roku. Tožnica navedenim dejstvom ni ugovarjala.

8. Sodišče pripominja, da razlogov na strani tožnice, ki bi utemeljevali razrešitev odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP, tožnica ni konkretno utemeljila niti izkazala. Zgolj pavšalno mnenje tožnice, da odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu, ker naj bi kontaktiral z njenim bivšim možem, za drugačno odločitev v zadevi ne zadošča. Odvetnik je zavrnil vse očitke tožnice, zato tožnica z pavšalnim zatrjevanjem, ne izkazuje okoliščin, ki bi kazale na zakonske razloge za zamenjavo odvetnika.

9. Glede na navedeno, je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in utemeljen na zakonu.

10. Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata, glede na to, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med tožečo in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), tožeča stranka pa v tožbi ni predlagala izvedbe novih dokazov.