Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da neizbrani kandidat v sodnem sporu ne more uveljavljati odprave obvestila oziroma sklepa o izbiri in vrnitve v ponovni postopek, zaradi česar je bila tožba na prvi stopnji zavržena. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bilo takšno stališče v podobnih primerih že zavzeto v sodni praksi, zaradi česar je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnik s pritožbo nima nobenih možnosti za uspeh, saj bi se v pritožbenem postopku le potrdil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pd 104/2023 z dne 1. 3. 2023. 2. Pri svoji odločitvi se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi, če je zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev pravne pomoči, očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

3. Tožnik želi brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila njegova tožba zavržena. S tožbo je zahteval odpravo obvestila o neizbiri in sklepa o izbiri kandidata, oba z dne 7. 12. 2022, ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponovni postopek za izbiro kandidata za prosto delovno mesto po javnem razpisu. Pravno področje neizbire kandidatov ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki v petem odstavku 200. člena v povezavi s 6. in 8. členom določa, da neizbran kandidat lahko zahteva sodno varstvo, če je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije in ob tem lahko uveljavlja zgolj odškodnino. Glede na navedeno neizbrani kandidat v sodnem sporu ne more uveljavljati odprave obvestila oziroma sklepov o izbiri in vrnitvi v ponovni postopek, zato je bila tožba na podlagi prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku nedopustna in jo je sodišče zavrglo. Takšno stališče je bilo v podobnih primerih že zavzeto v sodni praksi, kot je npr. sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1081/2018 z dne 30. 1. 2019. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da tožnik s pritožbo nima nobenih možnosti za uspeh, saj bi se v pritožbenem postopku le potrdil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tožena stranka ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči glede na to, da je ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka odločala o drugih zadevah in ne o pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Že pri dopolnitvi oziroma popravi tožbenega zahtevka mu tožena stranka ni posredovala pravnika z znanjem oziroma specializacijo za delovno pravo in je bila zato tožba zavržena. Ker ima možnost pritožbe na višje sodišče, je ponovno zahteval brezplačno pravno pomoč, vendar drugega odvetnika. Tožena stranka nima pravice odločati, ali bo uspešen ali neuspešen v nadaljnjem postopku spora, vendar pa mora preveriti, ali izpolnjuje pogoje za brezplačno pravno pomoč. Njegovo finančno stanje se ni spremenilo. Je nezaposlen, prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje in ima blokiran transakcijski račun. Nima sredstev za najem odvetnika specializanta za delovno pravo. Do te situacije ne bi prišlo, če bi mu tožena stranka že na prvi stopnji dodelila odvetnika z znanjem oziroma specializacijo za delovno pravo. Iz tožbe smiselno izhaja, da želi tožnik odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo ponovno sklicuje na argumente iz izpodbijane odločbe glede tega, zakaj tožnik nima možnosti za uspeh s pritožbo. V sodnem sporu ne more uveljavljati odprave obvestila oziroma sklepa o izbiri in vrnitve v ponovni postopek, takšna pa je tudi sodna praksa v podobnih primerih. Tožnik v tožbi ni uveljavljal odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi diskriminacije in je zato prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo, saj za uveljavljanje zahtevka, kot ga je postavil, sodno varstvo ni dopustno. Tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči glede na to, da je ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Neutemeljeni so tudi tožbeni očitki, ki se nanašajo na odobritev brezplačne pravne pomoči za popravo tožbe. Tožnik ni navedel izbranega odvetnika in je odvetnika določila strokovna služba za brezplačno pravno pomoč iz seznama, ki ga je predložila Odvetniška zbornica Slovenije. Posebnega seznama odvetnikov, specializiranih za področje delovnega prava, odvetniška zbornica ne vodi. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je pri prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mu je bila dodeljena za postopek na prvi stopnji, navedel, da potrebuje strokovnjaka za delovno pravo za ta primer. Tožena stranka mu ni dodelila brezplačno pravno pomoč za nadaljevanje postopka in mu je s tem onemogočila uveljavljanje pravnega sredstva.

7. Tožba ni utemeljena.

8. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da neizbrani kandidat v sodnem sporu ne more uveljavljati odprave obvestila oziroma sklepa o izbiri in vrnitve v ponovni postopek, zaradi česar je bila tožba na prvi stopnji zavržena. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bilo takšno stališče v podobnih primerih že zavzeto v sodni praksi, zaradi česar je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnik s pritožbo nima nobenih možnosti za uspeh, saj bi se v pritožbenem postopku le potrdil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Tožnik se v tožbi med drugim sklicuje na to, da mu v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji ni bil dodeljen odvetnik s specializacijo za delovno pravo. Sodišče se ne opredeljuje do te tožbene navedbe, saj je to stvar drugega postopka. Tožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena z odločbo Bpp 37/2023 za postopek na prvi stopnji, ki se je z izdajo sklepa o zavrženju tožbe zaključil. V obravnavani zadevi pa gre za drug postopek, in sicer za postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe, zaradi česar so navedbe obeh strank v zvezi z dodelitvijo brezplačne pomoči za postopek na prvi stopnji v tem upravnem sporu nerelevantne.

10. V zvezi s tožbeno navedbo, da tožena stranka ne more odločati o tem, ali bo imel tožnik izglede za uspeh v zvezi s pritožbo, sodišče pojasnjuje, da organ za brezplačno pravno pomoč mora v skladu s 24. členom ZBPP ugotavljati tudi, ali je podan vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to pa je ocena, ali ima zadeva verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je zato pristojna, da v skladu z navedenim zakonskim določilom opravi tudi presojo o tem, ali ima zadeva verjetne izglede za uspeh.

11. Tožnik se v tožbi med drugim sklicuje tudi na svoje finančno stanje. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da toženi stranki ni bilo potrebno ugotavljati finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči glede na to, da je ugotovila, da vsebinski pogoj ni podan. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata biti namreč kumulativno izpolnjena oba pogoja, tako finančni kot vsebinski pogoj in če eden od teh pogojev ni izpolnjen, potem drugega pogoja ni treba ugotavljati.

12. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi niti ne oporeka razlogom, s katerimi je tožena stranka pojasnila, zakaj meni, da tožnik nima izgledov za uspeh s pritožbo. Ker je sodišče ocenilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, ampak je predmet tega upravnega spora izključno pravna presoja, je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da je bila tožba zavržena iz razloga, ker je bil postavljen tožbeni zahtevek, s katerim je bila zahtevana odprava sklepa o izbiri oziroma akta o neizbiri, takega tožbenega zahtevka pa po ZDR-1 ni mogoče postavljati.

13. Glede na zgoraj navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.