Jedro

Na organu je dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, pri tem pa se ne sme spuščati v presojo, ali bi škoda lahko nastala tudi posameznim strankam postopka. Od tožene stranke ni mogoče zahtevati, da vsebinsko presoja obstoj navedene izjeme, če se organ na njo ni skliceval, ker je ocenil, da škoda za izvedbo upravnega postopka ni izkazana. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu vsebuje informacije v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki jih tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi družbe A. (1. točka izreka) in tožnika (2. točka izreka) zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2019-11 z dne 2. 12. 2019 ter tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (3. točka izreka). Ugotovila je še, da v pritožbenem postopku niso nastali posebni stroški (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je družba B., d. o. o. (v nadaljevanju prosilec) na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in v povezavi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki glede izgube posebnih ugodnosti zahtevala posredovanje zapisnikov o inšpekcijskem pregledu, upravnih odločb in odločb o prekršku v postopkih zoper tožnika ter družbi A., d.o.o. in C., d.d. Organ je zaradi varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti delno zavrnil prosilčevo zahtevo in v zvezi z dokumentacijo, ki se nanaša na tožnika, odločil, da se prosilcu posredujejo zapisniki št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2019 (pravilno 19. 11. 2018, op. sod.) s prilogami, št. 0610-12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2019 (pravilno 28. 11. 2018, op. sod.), št. 0610-12599/2018-8-30035 z dne 28. 1. 2019 in št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2019, pri tem pa se v dokumentih prekrijejo podatki in podpis prisotnih pri pregledu ter podatki, za katere je organ ocenil, da predstavljajo tožnikovo poslovno skrivnost. 3. Tožena stranka je glede na tožnikov ugovor presojala, ali je organ odločal preko meje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Ugotovila je, da so bili predmet zahteve dokumenti kot celota in ne le njihovi posamezni deli v zvezi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji. Zato je menila, da je organ pravilno odločal o dostopu do celotnih zahtevanih zapisnikov o inšpekcijskem pregledu. Presodila je še, da v obravnavani zadevi ni podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja po 7. točki prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) in s tem v zvezi sprejela stališče, da se na navedeno izjemo zaradi varstva izvedbe upravnega postopka lahko sklicuje le organ, pred katerim teče postopek, in ne druge stranke postopka. V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila, da se je organ pri presoji obstoja poslovne skrivnosti pravilno skliceval na v času nastanka zahtevanih dokumentov veljavni Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zato je ob sklicevanju na tretji odstavek 39. člena ZGD-1 menila, da poslovna skrivnost niso deli dokumentov, ki vsebujejo ugotovitve inšpektorice v zvezi s kršitvijo predpisov in navajanje določb tožnikovih splošnih pogojev. Poleg tega po presoji tožene stranke prosilec z zahtevo ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj so informacije javnega značaja prosto dostopne, pri tem pa ni pravno pomemben namen, ki ga zasleduje prosilec. V skladu s sodno prakso gre namreč za zlorabo pravice predvsem takrat, ko želi prosilec z zahtevami škodovati organu ali ohromiti njegovo delo, kar pa v obravnavani zadevi ni izkazano.

4. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, v kateri navaja, da je bil prosilcu omogočen vpogled v podatke, ki niso bili predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Sporni zapisniki se namreč nanašajo na nadzor organa nad tožnikovimi splošnimi pogoji in posebnimi pogoji storitve ..., vprašanje vračila prejetih ugodnosti v primeru enostranske spremembe pogojev, kar je predmet zahteve, pa je bila le ena izmed točk inšpekcijskega pregleda. Glede na navedeno bi moral organ po mnenju tožnika iz zapisnikov izločiti zahtevano vsebino. S tem v zvezi poudarja, da se zapisnik z dne 19. 11. 2019 (pravilno 19. 11. 2018, op. sod.) ne nanaša na zahtevano vsebino, del zahteve pa niso niti odgovori tožnika s prilogami, do katerih je organ prav tako omogočil dostop.

5. Iz tožnikovih nadaljnjih navedb je razvidno, da zapisniki o inšpekcijskem pregledu predstavljajo začetne dokumente ob uvedbi inšpekcijskega nadzora, ki ne vsebujejo končnih odločitev in stališč upravnega organa, zato naj bi seznanjanje javnosti z navedenimi dokumenti škodilo nadaljevanju postopkov in ustvarjalo zmedo na trgu. Tožnik trdi, da je prosilec njegov neposredni konkurent, ki bi lahko glede na razkrite informacije prilagodil svoje poslovanje in s priglasitvijo stranske udeležbe namerno podaljševal inšpekcijske postopke. Zato meni, da je podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi jo tožena stranka morala vsebinsko presojati, čeprav se organ nanjo zmotno ni skliceval. S tem v zvezi pojasnjuje, da je dolžnost organa, da v vsakem postopku preveri, ali je podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, sicer gre za nepravilno uporabo materialnega prava.

6. Po mnenju tožnika bi morala organ in tožena stranka za presojo obstoja poslovne skrivnosti uporabiti v času odločanja veljavni Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS), ki sicer smiselno enako kot 39. člen ZGD-1 določa subjektivni kriterij za opredelitev poslovne skrivnosti. Ob sklicevanju na drugi odstavek 2. člena ZPosS pojasnjuje, da je sprejel ustrezne notranje akte, v skladu s katerimi naj bi bili poslovna skrivnost vsi podatki in vloge, ki jih posreduje državnim organom. Poudarja, da upravni organ ne more sam presojati obstoja poslovne skrivnosti, saj bi bilo to v nasprotju s smislom subjektivnega kriterija, v skladu s katerim lahko le imetnik (podatka) določi, ali je narava podatka takšna, da zahteva varstvo kot poslovna skrivnost. Poleg tega naj bi vsebina zahtevanih dokumentov predstavljala poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju, saj gre za informacije, ki imajo tržno vrednost, niso splošno znane in predstavljajo strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije tožnika. Nasprotuje stališču tožene stranke, da so obravnavani podatki prenehali biti poslovna skrivnost, ker so povzeti v argumentacijo zapisnika o inšpekcijskem nadzoru. Meni, da morajo biti kršitve ugotovljene z dokončno in pravnomočno odločbo, sicer varstvo poslovne skrivnosti pretehta nad interesom javnosti, da se seznani z njihovo vsebino.

7. Tožnik v nadaljevanju navaja, da obravnavana zahteva za dostop do informacij javnega značaja ni namenjena nadzoru nad delom javnega organa, kar je temeljni namen ZDIJZ, ampak pridobitvi podatkov, ki lahko izboljšajo prosilčev konkurenčni položaj na trgu. Toženi stranki očita, da se do navedenega ni opredelila, saj se je v zvezi s presojo zlorabe pravic neutemeljeno le sklicevala na 5. člen ZDIJZ. Pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi za zlorabo upravičenj v razmerju do tožnika in ne upravnega organa v smislu navedene določbe ZDIJZ. Predlaga, da sodišče v izpodbijanem delu odpravi odločbi tožene stranke in organa in zavrne zahtevo prosilca, podredno pa, naj sodišče v izpodbijanem delu razveljavi odločbo tožene stranke, odpravi odločbo organa in omogoči delni dostop do zahtevanih dokumentov na način in v obsegu, kot ga je opredelil v postopku pred organom (prvi podredni zahtevek), oziroma da zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek (drugi podredni zahtevek). Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je prosilec zahtevane dokumente opredelil vsebinsko, in sicer v povezavi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji. Meni, da je z opisom vsebine opredelil predmet zahteve, saj od prosilca ni mogoče pričakovati, da pozna točne identifikacijske oznake dokumentov. To pa po stališču tožene stranke ne pomeni, da se zahteva nanaša le na posamezne dele dokumentov.

9. V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje, da je namen izjeme od dostopa do informacij javnega značaja po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovanje izvedbe upravnega postopka, zaradi česar se lahko nanjo sklicuje le organ, ki vodi postopek. Poudarja, da organa ni mogoče prisiliti na uporabo navedene izjeme, če oceni, da razkritje podatkov ne bi škodovalo izvedbi postopka. Meni, da na navedeno ne vpliva dejstvo, da bi lahko z razkritjem informacij nastala škoda stranki upravnega postopka.

10. Po stališču tožene stranke bi bila uporaba ZPosS za presojo izjeme poslovne skrivnosti v nasprotju s pravno varnostjo in prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Meni, da je treba uporabiti ZGD-1, ki je to vprašanje urejal v času nastanka zahtevanih dokumentov. Pojasnjuje še, da se prosilčeva zahteva ne nanaša na tožnikove dokumente, ampak na dokumente organa, ki so nastali v okviru izvrševanja pristojnosti v zvezi z izvajanjem Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) in Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP). Zahtevani dokumenti zato ne morejo biti tožnikova poslovna skrivnost, čeprav je tako določil s sklepom (o poslovni skrivnosti). Tudi sicer dokumenti v delu, za katerega tožnik zatrjuje poslovno skrivnost, vsebujejo argumentacijo inšpektorice in tožnikove splošne pogoje, kar v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne more biti poslovna skrivnost. 11. Tožena stranka še pojasnjuje, da je zatrjevano zlorabo pravice presojala po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, ki ureja institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Navaja, da gre skladno s sodno prakso za zlorabo pravice, če prosilec z več funkcionalno ali vsebinsko povezanimi zahtevami ohromi organ za izvrševanje njegovih javnopravnih nalog, ali organu škoduje z žalitvami ipd. Navedeno je sicer možno tudi v zvezi z drugimi strankami v postopku, vendar po presoji tožene stranke prosilec v obravnavani zadevi ni zlorabil pravice. S tem v zvezi pojasnjuje, da je Upravno sodišče v sodbi I U 1735/2018-4 presodilo, da pridobitev konkurenčnih podatkov preko dostopa do informacij javnega značaja ne pomeni zlorabe pravice.

12. Tožnik v pripravljalni vlogi ponavlja tožbene navedbe in toženi stranki očita, da se ni opredelila do bistvenih navedb glede konkurenčne prednosti, ki jo bo prosilec kot neposredni tožnikov konkurent pridobil z razkritjem zahtevanih informacij. Nasprotuje stališču tožene stranke, da sporni deli dokumentov vsebujejo argumentacijo inšpektorice in navedbo splošnih pogojev, zaradi česar ne gre za poslovno skrivnost. Inšpektorica naj bi namreč navajala posredovane podatke in vsebino navedb tožnika, kar ne predstavlja njene vsebinske argumentacije. Iz navedb tožnika naj bi bile razvidne informacije o oblikovanju njegove poslovne in prodajne politike, njihovo razkritje pa bi mu povzročilo neposredno škodo v tekmi za končne uporabnike. Poudarja še, da je Upravno sodišče v zgoraj navedeni zadevi presojalo dostop do dokončnih odločb upravnega organa in ne do zapisnikov, ki nastanejo na začetku inšpekcijskega postopka. Zato meni, da so dejanske okoliščine primerov bistveno drugačne, zaradi česar v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti sodne prakse, na katero se sklicuje tožena stranka.

13. Prosilec, ki ga je sodišče v postopek pritegnilo kot stranko z interesom, ni vložil odgovora na tožbo.

**K I. točki izreka:**

14. Tožba ni utemeljena.

15. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

16. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in je v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ).

17. V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Vendar pa prvi odstavek 6. člena ZDIJZ takstativno določa enajst izjem od dostopa do zahtevanih informacij, zaradi katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. Tako lahko med drugim ravna v primeru, ko se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka prvega odstavka 6. člena), ali ko se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena).

18. V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil dostop do v inšpekcijskem postopku nastalih zapisnikov, iz njih pa izločil osebne podatke in podatke, za katere je ocenil, da so tožnikova poslovna skrivnost. Sporno je, (1) ali je pri tem prekoračil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, (2) ali je tudi v neizločenih delih zapisnikov podana izjema poslovne skrivnosti, (3) ali bi moral organ presojati obstoj izjeme varstva izvedbe upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in (4) ali gre za zlorabo pravice, če prosilec z namenom izboljšanja konkurenčnega položaja na trgu pridobiva podatke preko dostopa do informacij javnega značaja.

_Glede prekoračitve zahteve_

19. Prosilec mora v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti (1. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ). Navedeno pa ne pomeni, da mora navesti natančen naslov, interno številko ali datum nastanka zahtevanega dokumenta, če s takšnimi podatki ne razpolaga. Zadostuje namreč, da svojo zahtevo formulira s primerno stopnjo določnosti, ki organu omogoča identifikacijo zahtevanih dokumentov.1

20. V obravnavani zadevi je prosilec med drugim zahteval dostop do zapisnikov o inšpekcijskem pregledu v postopku zoper tožnika, in sicer v povezavi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki glede izgube posebnih ugodnosti. Iz tako oblikovane zahteve je po presoji sodišča razvidno, da so predmet zahteve celotni zapisniki, ki so nastali v okviru inšpekcijskega pregleda, pri katerem je organ obravnaval nepoštene pogodbene pogoje tožnika. Prosilec je namreč zahtevane zapisnike vsebinsko opredelil na način, da jih je mogoče določiti tudi brez navedbe številke in datuma nastanka dokumenta, kar pa ne pomeni, da zahteva le posamezne dele njihove vsebine. Zato je po presoji sodišča pravilno stališče tožene stranke, da organ s tem, ko je omogočil dostop do zapisnikov v celoti, ni odločal preko meje zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

21. Ob upoštevanju navedenega so predmet zahteve tudi v zapisnikih vsebovani odgovori tožnika in njihove priloge. Poleg tega niso utemeljene tožbene navedbe, da se zapisnik z dne 19. 11. 20182 ne nanaša na zahtevano vsebino, saj je iz njega razvidno, da se je v okviru inšpekcijskega pregleda presojalo tudi tožnikove pogodbene pogoje glede posebnih ugodnosti. Med drugim je bil tožnik opozorjen, da je sprememba pogodbe o zagotovitvi posebne ugodnosti pred njenim potekom možna le, če za to obstoji utemeljen razlog.

_Glede izjeme varstva izvedbe upravnega postopka_

22. Zgoraj citirana 7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, v skladu s katero lahko organ zavrne dostop do podatkov, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi upravnega postopka. Takšna škoda je izkazana predvsem takrat, ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku.3

23. Navedena določba je torej namenjena varstvu nadaljnje izvedbe upravnega postopka, zato lahko že po naravi stvari škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni le organ, ki postopek vodi, ne pa v postopku udeležena stranka.4 Na organu je namreč dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, pri tem pa se ne sme spuščati v presojo, ali bi škoda lahko nastala tudi posameznim strankam postopka. Po stališču sodišča zato ni mogoče zahtevati od tožene stranke, da vsebinsko presoja obstoj navedene izjeme, če se organ na njo ni skliceval, ker je ocenil, da škoda za izvedbo upravnega postopka ni izkazana.

24. Zato so tožbene navedbe glede morebitne prilagoditve poslovanja tožnikovih konkurentov nepomembne za presojo obravnavane izjeme. V zvezi s trditvami, da zapisniki ne vsebujejo končnih odločitev inšpekcijskih organov, zaradi česar njihovo razkritje škodi nadaljevanju postopkov, pa sodišče pripominja, da je pogoj za uporabo navedene izjeme ravno to, da je upravni postopek še v teku. Razkritje dokumentov namreč že po naravi stvari ne more škodovati izvedbi upravnega postopka, ki je zaključen z dokončno odločbo.

_Glede izjeme poslovne skrivnosti_

25. V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ zavrne dostop do podatkov, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po presoji sodišča je pravilno logično stališče tožene stranke, da se za opredelitev poslovne skrivnosti uporabljajo določbe ZGD-1, ki so bile v veljavi v času nastanka zahtevanih dokumentov; jasno je, da lahko gospodarska družba le glede na veljavno zakonodajo določi podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost. Takrat veljavni prvi odstavek 39. člena ZGD-1 je namreč določal, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Tretji odstavek pa je, smiselno podobno kot ZPosS5, določal, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

26. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu izvira iz delovnega področja organa (Tržnega inšpektorata). Med drugim ga v okviru inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov s področja varstva potrošnikov sestavi tržni inšpektor (1. člen v zvezi s šestim odstavkom 11. člena Zakona o tržni inšpekciji). Gre torej za dokument, ki ga izdela organ, zaradi česar po presoji sodišča izpolnjuje vse lastnosti, ki jih prvi odstavek 4. člena ZDIJZ določa za informacije javnega značaja. Ne glede na to, da zapisnik ni končni akt v upravnem postopku6, vsebuje informacije v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki jih tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost. 27. Zapisniki v delih, za katere tožnik zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti, vsebujejo ugotovitve inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVPot in ZVPNPP ter odgovore in pojasnila tožnika, ki jih je v okviru nadzora podal v zvezi s posameznimi ugotovitvami. Navedene informacije izvirajo iz delovnega področja organa in so nastale v okviru izvajanja javnopravnih nalog, zato ne glede na opredelitev v tožnikovih notranjih pravnih aktih (v bistvenem določajo, da so poslovna skrivnost vse navedbe, podatki in vloge, ki jih tožnik v okviru zakonskih obveznosti, ali obveznosti, naloženih neposredno s posebnim aktom, posreduje državnim organom) po presoji sodišča ne morejo biti poslovna skrivnost, saj to ni v skladu z zgoraj citirano določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. _Glede zlorabe pravice_

28. Zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij zaradi zlorabe pravice na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od splošno uveljavljenega načela prostega dostopa, zaradi česar jo je treba razlagati ozko. Upravno sodišče se je o navedenem razlogu za zavrnitev že večkrat izreklo, med drugim tudi v sodbi III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013, ko je presodilo, da gre za zlorabo pravice v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da ogroža oziroma posega v pravico drugega, torej ko pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom tako, da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa, ki mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno v okviru ustave in zakonov; to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ. Zloraba pravice v smislu navedene določbe je torej možna tudi v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku, vendar tako ravnanje, ki bi ga bilo mogoče umestiti pod pojem zlorabe pravice, iz tožnikovih navedb ni razvidno.

29. Tožnik sicer navaja, da prosilec z obravnavano zahtevo za dostop do informacij javnega značaja želi pridobiti podatke za izboljšanje svojega konkurenčnega položaja, vendar po ZDIJZ ni pomemben namen, zaradi katerega prosilec želi informacijo javnega značaja, saj ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Če gre za informacijo javnega značaja, za razkritje katere ni podana nobena izmed zakonsko določenih izjem, je ta prosto dostopna vsem pravnim in fizičnim osebam (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če pa obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi ali zaradi drugih razlogov. To namreč pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja.

30. Kljub temu, da za odločitev v obravnavani zadevi ni bistveno, sodišče pojasnjuje, da sta lahko namen prosilca in njegova vloga v prvi vrsti pomembna z vidika presoje, ali je zakonska omejitev uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja dopustna.7 Pomembna pa sta lahko tudi v okviru presoje, ali je kljub zakonski omejitvi dostopa do informacij javnega značaja mogoče dostop do zahtevane informacije dovoliti, ker je za razkritje podan javni interes.8 Ta je podan v situacijah, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti, kaže pa se tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Zato bolj kot bo namen prosilca, da pridobiva informacije zaradi obveščanja javnosti in sprožanja javne razprave, močnejši bo javni interes za razkritje informacij javnega značaja, za katere sicer velja zakonska izjema od prostega dostopa.

31. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 32. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj so se vse stranke pisno odpovedale glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

33. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 302 in 303. 2 Inšpekcijski pregled dne 19. 11. 2018 je bil pri tožniku opravljen zaradi nadzora nad izvajanjem določb ZVPot in ZVPNPP v zvezi s splošnimi pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike in posebnimi pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za pakete ... in ... 3 Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 172. 4 Takšno stališče je razvidno tudi iz prakse tožene stranke, ki je odločila, da se stranka postopka na navedeno izjemo ne more sklicevati, niti tega ne more zahtevati od organa (odločba št. 090-144/2021, 090-179/2018, 090-63/2017). 5 Dne 20. 4. 2019 je začel veljati ZPosS, ki je v prehodnih določbah besedilo 39. člena ZGD-1 spremenil tako, da se zdaj glasi: »Za poslovno skrivnost se štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti.« ZPosS pojem poslovne skrivnosti v 2. členu opredeljuje nekoliko drugače, tretji odstavek pa smiselno podobno kot prej ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. 6 Postopek inšpekcijskega nadzora se sicer lahko zaključi tudi z zapisom o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu (28. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru), vendar v obravnavani zadevi postopek ni bil ustavljen na tak način. 7 V okviru ustavnega pojma informacije javnega značaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave je varovan dostop do tistih informacij javnega značaja, ki lahko po svoji naravi oziroma vsebini vplivajo na učinkovito izvrševanje pravice do svobode izražanja. Vendar pravica dostopa ni absolutna, saj lahko zakonodajalec določi primere, ko dostop do informacij javnega značaja ni dopusten. V zvezi z dopustnostjo takšne omejitve pa je treba pri presoji vpliva omejitve dostopa do informacij javnega značaja na učinkovito izvrševanje pravice do svobode izražanja upoštevati tudi vlogo upravičenca in namen, s katerim zahteva informacijo, in sicer mora informacije zahtevati zaradi izvrševanja pravice do širjenja informacije (sodba Ustavnega sodišča U-I-45/16-50). 8 V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ je mogoče ne glede na izjeme, določene v prvem odstavku navedenega člena, dovoliti dostop do zahtevane informacije, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.