Jedro

Če obseg dolžnosti in pravic skrbnika za poseben primer ne zajema razpolaganja z nepremičninami, skrbnik ni upravičen do vložitve vloge za odobritev pravnega posla po 248. členu DZ.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrgel vlogo za odobritev pravnega posla za tožnika, ki jo je podal njegov skrbnik za poseben primer. V obrazložitvi navaja, da ni podlage za uvedbo postopka odobritve pravnega posla (prodajne in služnostne pogodbe za nepremičnino v tožnikovi lasti) na podlagi 248. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), saj je bil tožniku postavljen zgolj skrbnik za poseben primer, ki ima določeno nalogo zastopanja interesov, pravic in koristi tožnika, zlasti pa: zastopanje varovanca pri sprejemu v domsko varstvo in podpisu dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva, vključno z dodatki k dogovoru; zastopanje varovanca pri uveljavljanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo; zastopanje varovanca pri odprtju novega transakcijskega računa pri A., d. d., in upravljanju denarnih sredstev na novo odprtem računu; zastopanje varovanca pri sprejemanju osebne in priporočene pošte; zastopanje varovanca pri ureditvi prenakazovanja pokojnine pri B. Posledično skrbnik za poseben primer ne more vložiti vloge za odobritev pravnega posla za prodajo in obremenitev nepremičnin v tožnikovi lasti.

2.Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V njej trdi, da je odločba o postavitvi skrbnika za poseben primer postala pravnomočna pred začetkom uporabe DZ, zato se mora ta primer presojati izključno po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Meni, da so naloge skrbnika za poseben primer navedene zgolj primeroma, bistveno pa je, da mora skrbnik varovati tožnikove interese, pravice in koristi. Po ureditvi ZZZDR za skrbnika za poseben primer ni nobenih omejitev, kar pomeni, da je pooblaščen tudi za razpolaganje z nepremičninami. Trdi, da je v obrazložitvi odločbe, s katero mu je bil postavljen skrbnik za poseben primer, izrecno navedeno, da sme skrbnik z odobritvijo CSD odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine. Posledično je zmotna odločitev, da ni podlage za uvedbo postopka za odobritev pravnega posla. Meni tudi, da bi mu moral upravni organ dati možnost, da se pred zavrženjem njegove vloge o tem izreče. Z vlogo z dne 10. 3. 2026 je tožnikov skrbnik sodišču sporočil, da je bil tožnik z odločbo Okrajnega sodišča v ... N 282/2023 z dne 21. 9. 2023 v celoti postavljen pod skrbništvo. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da ni mogoče enačiti skrbništva in skrbništva za poseben primer, saj slednji svojega varovanca ne zastopa na vseh področjih njegovega življenja, ampak le na področjih, ki so mu bila izrecno zaupana v odločbi o imenovanju. Povsem enako razlikovanje je veljalo tudi po ZZZDR. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

5.Sodišče je 23. 4. 2026 opravilo javno glavno obravnavo. Obravnave se je udeležil tožnikov pooblaščenec. Na glavni obravnavi je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v listine, ki so priloga tožbi na list. št. A1 do A5. Na glavni obravnavi je tožnik sodišče obvestil, da je v vmesnem času prišlo do prodaje nepremičnin, za katere se je zahtevala odobritev CSD, posledično pa je dodal podrejeni ugotovitveni tožbeni zahtevek, s katerim je sodišču predlagal, naj ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit. Ponovno je priglasil še stroške postopka. Pravni interes za ugotovitveni tožbeni zahtevek je tožnik utemeljil z morebitno vložitvijo odškodninske tožbe. Sodišče kljub tožnikovi navedbi, da uveljavlja podrejeni tožbeni zahtevek, šteje, da je tožnik spremenil primarni tožbeni zahtevek, saj za izpodbojni tožbeni zahtevek po lastnih trditvah ne izkazuje več pravnega interesa. Sodišče je spremembo tožbenega zahtevka dopustilo.

K I. točki izreka

6.Tožba ni utemeljena.

7.Na podlagi določbe 211. člena ZZZDR je center za socialno delo lahko postavil skrbnika za poseben primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni bilo znano in ki tudi ni imela zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je bilo potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je bilo to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Po izrecni določbi 215. člena ZZZDR je CSD pri postavitvi skrbnika za poseben primer določil obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera (vsebinsko enako ureditev vsebuje tudi veljavni DZ v 267. in 272. členu).

8.V obravnavanem primeru je imel tožnik v času vložitve svoje vloge v upravnem postopku na podlagi odločbe št. 1221-213/2018-31 z dne 28. 5. 2018 postavljenega skrbnika za poseben primer, ki je imel v izreku odločbe točno določen obseg dolžnosti in pravic. Te so bile: zastopanje varovanca pri sprejemu v domsko varstvo in podpisu dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva, vključno z dodatki k dogovoru; zastopanje varovanca pri uveljavljanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo; zastopanje varovanca pri odprtju novega transakcijskega računa pri A., d. d., in upravljanju denarnih sredstev na novo odprtem računu; zastopanje varovanca pri sprejemanju osebne in priporočene pošte; zastopanje varovanca pri ureditvi prenakazovanja pokojnine pri B.

9.Upravni organ je torej v celoti pravilno ugotovil, da obseg dolžnosti in pravic tožnikovega skrbnika za poseben primer v času vložitve vloge za odobritev pravnega posla ni zajemal razpolaganja z nepremičninami. Zato ni bil upravičen do vložitve vloge v tožnikovem imenu za odobritev pravnega posla po 248. členu DZ. Tega ne opravičuje niti morebiten citat zakonske določbe 191. člena ZZZDR v obrazložitvi odločbe, s katero je bil tožniku postavljen skrbnik za poseben primer.

10.Obseg obveznosti in pravic postavljenega skrbnika za poseben primer je določen v izreku odločbe, ne pa v njeni obrazložitvi. Če je skrbnik za poseben primer oziroma tožnik menil, da bi morala odločba o postavitvi skrbnika za poseben primer obsegati tudi upravljanje oziroma razpolaganje z nepremičninami, bi moral zoper njo vložiti pravna sredstva.

11.V primeru, da se je zdravstveno stanje tožnika poslabšalo po izdaji odločbe o postavitvi skrbnika za poseben primer in je skrbnik menil, da tožnik ni sposoben sam razpolagati s svojimi nepremičninami, bi moral o tem obvestiti pristojni CSD in predlagati, da se tožnika postavi pod skrbništvo oziroma da se mu postavi skrbnika za poseben primer tudi za razpolaganje z nepremičninami. Postavljeni skrbnik za poseben primer pa z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla ne more doseči, da se mu obseg dodeljenih nalog razširi. Sodišče tožniku ponovno pojasnjuje, da ne drži, da skrbnik za poseben primer po ureditvi ZZZDR ni imel omejenega obsega dolžnosti in pravic, ki jih mora izvajati za varovanca. Iz določbe 215. člena ZZZDR izrecno izhaja, da je moral CSD ob vsaki postavitvi skrbnika za poseben primer določiti obseg, v katerem se skrbništvo izvaja, to pa izhaja tudi iz sodne prakse naslovnega sodišča.

12.Izdana odločba o postavitvi skrbnika za poseben primer je sicer lahko jasen znak, da varovanec tudi na drugih področjih potrebuje pomoč skrbnika, vendar, kot je bilo že pojasnjeno, skrbnik za poseben primer razširitve obsega svojih dolžnosti ne more doseči sam z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla.

13.Tožnik ima sicer prav, da bi ga moral upravni organ o nameravanem zavrženju njegove vloge obvestiti in mu zagotoviti, da se o tem izjavi, vendar je sodišče v upravnem sporu tožniku dalo možnost, da se o tem izjavi na glavni obravnavi, s čimer je bila procesna kršitev odpravljena (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

14.Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nezakonitosti izpodbijanega sklepa ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

15.Odločitev o stroških postopka, ki jih je priglasil tožnik, temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Po tej določbi trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Ob upoštevanju, da je sodišče tožbo zavrnilo, da tožena stranka stroškov postopka ni priglasila, da pa je stroške priglasil tožnik, je sodišče odločilo, da jih krije sam.

------------------------------

1Poleg tega se je določb 191. člena ZZZDR nanašala na skrbnika in ne na skrbni za poseben primer.

2Glej npr. sodbo I U 1093/2014 z dne 6. 3. 2015.