Jedro

Za potrebe tega spora pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnika o delodajalčevem nespoštovanju priznanih stvarnih razbremenitev. Za delodajalca je namreč določena (načelna) obveznost delovnemu invalidu zagotoviti ustrezno delo, skladno z dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku. Ker so invalidi varovana kategorija, samo zaradi svoje invalidnosti, dela ne morejo izgubiti. Če delodajalec ustreznega dela nima, mora delavca razporediti na čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega dela oziroma mu ob zakonskih pogojih odpove pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 21. 8. 2018 in št. dosjeja ... z dne 10. 11. 2017, tožečo stranko razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 80 % in poškodbe pri delu 20 %, ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko na drugem delovnem mestu s stvarnimi omejitvami od 1. 6. 2017 dalje. Tožeči stranki je priznalo pravico do delnega nadomestila, odmero katerega je naložilo toženi stranki. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se tožečo stranko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, podredno, da se jo razvrsti v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 80 % in poškodbe pri delu 20 % brez predhodne poklicne rehabilitacije in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine oziroma, da se jo razvrsti v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 80 % in poškodbe pri delu 20 % s pravico do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno s stvarnimi omejitvami ter toženi stranki naložilo povračilo stroškov postopka v znesku 362,25 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. V laični pritožbi povzame potek celotnega sodnega postopka. Predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Mnenje izvedenskega organa ni popolno in celovito, zato ne more predstavljati osnove za odločanje o tožbenemu zahtevku. Sodišče bi moralo popolnoma in po resnici ugotoviti vsa sporna dejstva in omogočiti stranki, da se izjasni glede celotnega sodnega postopka. Kršeno je načelo materialne resnice in podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se je ne da preizkusiti. Izvedenski organ ni odpravil dvoma v pravilnost in popolnost ocene zdravstvenega stanja, ki jo je predhodno opravila že tožena stranka. Pri oceni bi moral izvedenski organ upoštevati medicinsko dokumentacijo, zdravstveno stanje in pogoje dela, ki se zahtevajo za posamezno delovno mesto. Priznane omejitve so splošne in niso jasno definirane in delodajalec ni omogočil lažjega dela. Vztraja pri upoštevanju mnenja lečečega specialista. Številne zdravstvene težave preprečujejo tožeči stranki opravljanje kateregakoli drugega dela. Tožeči stranki ni jasno kako lahko delo opravlja le 4 ure na dan, a hkrati je pri njej delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 %. Četudi bi bila z vidika medicinske doktrine indicirana nadaljnja diagnostična terapevtska obravnava, ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s končno spremembo zdravstvenega stanja, kot je to veljalo včasih. Invalidnost je zato potrebno ugotavljati, tudi če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Zato je upravičena do razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 80 % in poškodbe pri delu 20 % in invalidske pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami v nadaljevanju ZPP). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere je opozarjala tožeča stranka.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetnem sporu presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... št. dosjeja ... z dne 21. 8. 2018 in št. dosjeja ... z dne 10. 11. 2017. Ugotovljeno je bilo, da pri tožeči stranki ni podane nove invalidnosti, zato ima še naprej pravice na podlagi II. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni 80 % in 20 % zaradi poškodbe pri delu, s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu s stvarnimi razbremenitvami od 22. 9. 2009 dalje.

6. Kot pravno podlago je sodišče uporabilo določbo 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami v nadaljevanju ZPIZ-2).

7. Pritožbeno sodišče ne more slediti očitkom pritožnika glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na pavšalno zatrjevano pomanjkljivo obrazložitev prvostopnega sodišča v sodbi. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih. Strinja se z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

8. Sodišče prve stopnje se je v 11. in 12. točki obrazložitve sodbe argumentirano in zadovoljivo opredelilo do vseh relevantnih trditev tožeče stranke. Tožeča stranka se je seznanila s pisnim izvedenskim mnenjem in dopolnitvijo.1 V predmetni zadevi je bilo spoštovano načelo materialne resnice, saj je sodišče po prejetih pripombah, upoštevajoč to načelo nadaljevalo dokazni postopek, dokler ni popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi katerega je lahko sprejelo odločitev. Zaradi vztrajajočih pripomb tožeče stranke je v okviru 5. člena ZPP dodatno zaslišalo še člana izvedenskega organa MDPŠ, ki je s preostalima članoma izvedenskega organa predhodno uskladil izvedensko mnenje.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je izvedlo vse dokaze, ki so bili potrebni za ugotovitev pravilnega in popolno ugotovljenega dejanskega stanja. S pomočjo izvedenskega organa komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. je pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Ugotovljeno je bilo, da pri tožeči stranki še ni podano stanje, da ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Tudi izvedenski organ je bil sestavljen upoštevajoč vodilne zdravstvene težave tožeče stranke. Slednje pomeni, da so bile dejansko obravnavane vse zdravstvene težave, na katere je opozoril pritožnik. Pravilna je odločitev o imenovanju sodnega izvedenca kot člana izvedenskega organa s področja medicine dela, prometa in športa, ki je bil tudi dodatno zaslišan. V specialnost medicine dela sodi poznavanje različnih poklicev in delovnih mest, znotraj teh poklicev pa zdravstvene zahteve za zasedbo teh delovnih mest, kar je odločilno za pravilno presojo delovne zmožnosti.

10. Tudi pritožbeno sodišče šteje izvedensko mnenje kot celovito, popolno in jasno, zato ga je prvostopno sodišče pravilno sprejelo kot podlago za svoje dejanske zaključke. Izvedenski organ je soočil zdravstveno stanje zavarovanca na eni strani, na drugi strani pa obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu.2 Lečeči specialist, na katerega se sklicuje tožeča stranka, v osnovi sledi pacientu in je v vlogi specialista klinika, ki ima kompetence za odkrivanje bolezni, zdravljenje in predlog rehabilitacije ter prognoze zdravstvenega stanja. Naloga članov izvedenskega organa in vloga lečečih specialistov je tako popolnoma drugačna.

11. Za potrebe tega spora pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnika o delodajalčevem nespoštovanju priznanih stvarnih razbremenitev. Za delodajalca je namreč določena (načelna) obveznost delovnemu invalidu zagotoviti ustrezno delo, skladno z dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku. Ker so invalidi varovana kategorija, samo zaradi svoje invalidnosti, dela ne morejo izgubiti. Če delodajalec ustreznega dela nima, mora delavca razporediti na čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega dela oziroma mu ob zakonskih pogojih odpove pogodbo o zaposlitvi.

12. Pri presoji ali je pri tožniku podana zmanjšana delovna zmožnost za manj kot 50 ali več kot 50 % gre le za oceno in ne natančen matematični izračun. Le-ta temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju, funkcionalnem statusu osebe, ki vedno predstavlja celoto in ob upoštevanju zavarovančevega poklica. Sodišče je vse navedeno pravilno ugotavljalo in pojasnilo v 12. točki obrazložitve sodbe. Ustrezne in potrebne stvarne in časovne razbremenitve tožeči stranki, brez tveganja, da se poslabša njena invalidnost, namreč omogočajo nadaljnje opravljanje ustreznega dela.

13. Neutemeljena je pritožnikova trditev, da bi sodišče moralo slediti že izraženemu stališču pritožbenega sodišča, da ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Slednje seveda drži, vendar je v konkretnem primeru ugotovljeno, da pri tožniku do dneva dokončne odločbe, še ni podanega zakonskega dejanskega stanu iz prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Je pa tožeči stranki že priznana invalidnost III. kategorije, v okviru katere je zanj opredeljeno ustrezno delo, ki ga lahko upoštevajoč časovno in vsebinsko razbremenitev opravlja brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Član izvedenskega organa s področja MDPŠ je pravilno izpostavil, da bo tožnik v obdobju, ko zaradi zdravstvenih težav3 ne bo zmogel opravljati dela, upravičen do priznanja začasne nezmožnosti za delo.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri opredelitvi priznanih vsebinskih razbremenitev v II. točki izreka sodbe prišlo do očitne pisne pomote. Pri opredelitvi vsebinskih razbremenitev je pri navedbi „fizično lažja dela“ izpadla razbremenitev „psihično lažje delo“. Iz 8. in 9. točke obrazložitve sodbe je namreč razvidno, da je „psihično lažje delo“ potrebno iz psihiatričnega vidika tožnikovih zdravstvenih težav. Razbremenitev „fizično lažja dela“, bi se morala pravilno glasiti „psihofizično lažja dela“. V skladu s prvim odstavkom 328. člena ZPP, lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah, druge očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.

15. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Imela je možnost podati pripombe ter sodelovati pri zaslišanju člana izvedenskega organa s področja medicine dela, prometa in športa. 2 Izvedenski organ je presojal v okviru 63. člena ZPIZ-2 tožnikovo izobrazbo kot tudi vse dodatne usposobljenosti in delovne izkušnje, kot so bile razvidne iz obrazca delovne anamneze zavarovanca z dne 12. 1. 2017, kjer je tožnik sam navedel dodatne usposobljenosti in znanja, ki jih je pridobil ter vse delovne izkušnje. 3 Zaradi težav s stopalom bo v bolniškem staležu tako dolgo, kot je potrebno za določeno vrsto operativnega posega.