Jedro

Določba 482. člena ZGD-1 ureja odnos družbenika (pridobitelja) do gospodarske družbe. Ureja časovni trenutek, od kdaj naprej učinkuje prenos deleža oziroma od kdaj naprej lahko pridobitelj uresničuje korporacijske pravice iz naslova pridobljenega poslovnega deleža, ureja torej le legitimacijski učinek prenosa imetništva poslovnega deleža. Za prenos poslovnega deleža se zahteva veljaven in perfekten zavezovalni (titulus iuris) in razpolagalni (modus aquirendi) posel. V konkretni zadevi to predstavlja dogovor o delitvi skupne lastnine (titulus) in sodna poravnava (modus). Razpolagalni pravni posel med zakoncema je lahko perfekten le, če v družbeni pogodbi ni ovire, da je potrebno soglasje drugega družbenika. In prav tako oviro zatrjuje pritožnik v 15. členu družbene pogodbe ter opozarja, da takega soglasje nikoli ni dal. Od volje drugega družbenika (tožeče stranke) je odvisno, ali bo pridobiteljica lahko pridobila poslovni delež.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. in IV. točki izreka razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu (II. točka izreka) se pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo in sklepom (I.) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za izključitev tožene stranke kot družbenika iz gospodarske družbe D. d.o.o., ter da se tožena stranka kot družbenik izbriše iz sodnega registra; (II.) zavrglo podredni zahtevek na ugotovitev, da so v predmetni zadevi bili podani razlogi za izključitev tožene stranke iz gospodarske družbe D. d.o.o. in je tožbeni zahtevek utemeljen; (III.) zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki prepovedalo, da bi kot direktor D. d.o.o. sklepal pravne posle in opravljal poslovodska dejanja, pri čemer lahko dejanja opravlja samo s sopodpisom tožeče stranke kot namestnika direktorja, ter z vpisom omejitve v sodni register; (IV.) in odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Tožeča stranka se je pritožila zoper odločitev v točkah I., II. in posledično IV. Navaja vse pritožbene razloge, zlasti pa zmotno uporabo materialnega prava (482. člena ZGD-1) in absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede zadnje navaja, da je sodišče spregledalo navedbe, da mora v skladu z družbeno pogodbo D. d.o.o. pridobitelj poslovnega deleža pridobiti soglasje vseh ostalih družbenikov, kar se v primeru tega prenosa ni zgodilo, saj tožeča stranka nikoli ni dala soglasja.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo veljavno pravo, tožeča stranka pa zahteva prepovedano retroaktivno veljavo predpisov ter poseg v pravice pridobitelja in novega lastnika poslovnega deleža v gospodarski družbi D. d.o.o., ki je svoj delež pridobil v skladu z veljavnim pravom. Pri tem tožeča stranka navaja še odločitev Okrožnega sodišče v Krškem, N 1/2015, ki je bila sprejeta po zaključku glavne obravnave v tem postopku in v kateri sodišče zaključi, da je Z. pridobitelj poslovnega deleža in da mora samo še poskrbeti za tehnični vpis v sodni register, odločitev pa je v svojih razlogih potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Družbena pogodba D. d.o.o. ne določa, da morajo za prenos poslovnega deležna dati soglasje preostali družbeniki, ker se ta določba nanaša samo na prenos ustanovnega vložka.

4. Tožena stranka se je pritožila zoper odločitev o stroških.

5. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

6. Pritožbi tožeče stranke zoper I. in obeh strank zoper IV. točko izreka sta utemeljeni, pritožba tožeče stranke zoper II. točko izreka ni utemeljena.

7. Višje sodišče je izpodbijano sodbo in sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

8. Tožena stranka in njegova žena Z. sta 2. 10. 2014 pri Okrajnem sodišču na Jesenicah sklenila sodno poravnavo R 83/2014 in razdelila skupno premoženje tako, da je Z. postala imetnica poslovnega deleža, katerega imetnik je (bil) njen mož (tožena stranka v tem sporu). Tožena stranka je v vlogi z dne 27. 10. 2014 obvestila sodišče o sklenjeni sodni poravnavi in zatrjevala, da je s sodno poravnavo prišlo do veljavnega prenosa poslovnega deleža v predmetni družbi. Nadalje je še navedla, da je nova imetnica Z. prijavila in dokazala pridobitev poslovnega deleža tožeči stranki kot namestniku direktorja gospodarske družbe D. d.o.o. 9. Vpis pridobitve poslovnega deleža v sodni register ni bil uspešen (VSL sklep IV Cpg 111/2015 z dne 28. 1. 2015).

10. Pri presoji veljavnosti prenosa poslovnega deleža je bistveno, ali je do prenosa poslovnega deleža prišlo z omenjeno sodno poravnavo, pri čemer je sodišče vezano na pravo, ki je obstajalo v trenutku sklenitve sodne poravnave.

11. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se za presojo veljavnosti prenosa poslovnega deleža uporablja pravo, ki je veljalo v trenutku zatrjevanega prenosa. ZGD-1 je v 482. členu, ki je veljal do 08. 08. 2015, določal, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Šele s spremembo ZGD-1I je določeno, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki je kot družbenik vpisan v sodni register. Vendar pa to za odločitev v tem sporu ni bistveno.

12. Določba 482. člena ZGD-1 ureja odnos družbenika (pridobitelja) do gospodarske družbe. Ureja časovni trenutek, od kdaj naprej učinkuje prenos deleža oziroma od kdaj naprej lahko pridobitelj uresničuje korporacijske pravice iz naslova pridobljenega poslovnega deleža. Določba 482. člena ZGD-1 torej ureja le legitimacijski učinek prenosa imetništva poslovnega deleža. Vendar legitimacijski učinek v ničemer ne vpliva niti na veljavnost razpolaganja s poslovnim deležem niti na prehod korporacijskih upravičenj iz poslovnega deleža (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 386/2011 z dne 19. 6. 2014; gradivo Vlade RS za novelo ZGD-1I, EVA 2014-2130-0012, k 69. členu ZGD-1; tudi Saša Prelič, Prenos poslovnega deleža, Podjetje in delo, številka 8, GV Založba, 2011).

13. Posledično odsotnost vpisa pridobitve poslovnega deleža tožene stranke s strani Z. ne pomeni nujno, da do prenosa ni prišlo, vodi le do zaključka, da mora sodišče obstoj veljavnosti prenosa preverjati na podlagi drugih pravnih dejstev.

14. Za prenos poslovnega deleža se zahteva veljaven in perfekten zavezovalni (titulus iuris) in razpolagalni (modus aquirendi) posel. V konkretni zadevi to predstavlja dogovor o delitvi skupne lastnine (titulus) in sodna poravnava (modus). Tožena stranka in njegova žena sta namreč sklenila dogovor, da poslovni delež spada v skupno premoženje in predstavlja skupno lastnino, po razdelitvi premoženja pa je nova imetnica poslovnega deleža žena. Gre za dogovor o izključni prepustitvi poslovnega deleža drugi osebi (ženi). Tak dogovor ima naravo odsvojitve poslovnega deleža. Vendar je pri razdelitvi skupnega premoženja poleg stvarnopravnih določb, ki urejajo razmerja med zakoncema, treba upoštevati tudi pravila ZGD-1, ki urejajo prenos, odsvojitev ali delitev poslovnega deleža (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 306/2009 z dne 24. 2. 2011, sklep višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 111/2015 z dne 28. 1. 2015, Vesna Rijavec, Udeležba zakoncev v kapitalskih gospodarskih družbah, Podjetje in delo, številka 8, GV Založba, 2006). Razpolagalni pravni posel med zakoncema je lahko perfekten le, če v družbeni pogodbi ni ovire, da je potrebno soglasje drugega družbenika. In prav tako oviro zatrjuje pritožnik v 15. členu družbene pogodbe ter opozarja, da takega soglasje nikoli ni dal (niti ga zaradi medsebojnih sporov ne misli dati).

15. Pritožnik tudi pravilno opozarja, da prav iz tega razloga pridobiteljica ni vpisana v sodni register, sodišče pa je v registrskem postopku prav manjko tega soglasja štelo kot oviro za vpis žene kot imetnice poslovnega deleža v sodni register (glej sklep VSL IV Cpg 111/2015 z dne 28. 1. 2015). Navedlo je, da zaradi nesoglasja drugega družbenika (tožeča stranka v tem sporu) ni materialnopravnih pogojev za prenos poslovnega deleža. Od volje drugega družbenika (tožeče stranke) je odvisno, ali bo pridobiteljica lahko pridobila poslovni delež.

16. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je kljub odločitvi v zadevi IV Cpg 111/2015 pridobiteljica s sodno poravnavo postala imetnica poslovnega deleža. To naj bi izhajalo tudi iz odločitve Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2015 z dne 9. 9. 2015. Pritožnik je opozoril, da iz te zadeve tak zaključek ne izhaja.

17. Višje sodišče je pregledalo citirano zadevo in pritrjuje pritožniku. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi IV Cpg 111/2015 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je zavrglo tožbo (v tem postopku tožene stranke) na izključitev tožene stranke (sedaj tožeče stranke in pritožnika) iz gospodarske družbe D. d.o.o. Drži, da je višje sodišče odločitev oprlo tudi na dejstvo sklenjene sodne poravnave, vendar je hkrati treba upoštevati bistveno: upoštevalo je trditev tožeče stranke, da ni več družbenik D. d.o.o. Zato sodišče prve stopnje v tisti zadevi (Pg 306/2009) ni imelo nobenega pravnega temelja za nadaljnje preizkušanje, ali je tožeča stranka še družbenik (glej razloge v 12. točki obrazložitve I Cpg 1072/2015). Oblikovalni učinek ima le ugodilna sodba v sporu zaradi izključitve družbenika, medtem ko je bila tožba v zadevi I Cpg 1072/2015 zavržena (pravilno bi morala biti zavrnjena, kot je opozorilo višje sodišče). Iz sodbe višjega sodišča (I Cpg 1072/2015) in sodbe sodišča prve stopnje (Pg 306/2009) tudi ne izhaja, da bi se sodišče ukvarjalo z vprašanjem potrebnosti soglasja drugega družbenika.

18. Glede na obrnjen položaj v tej zadevi in glede na zgoraj podano materialno pravo, se izkaže kot bistvena trditev pritožnika v vlogi z dne 7. 4. 2014 (red. št. 234) o vsebini družbene pogodbe, ki zahteva soglasje drugega družbenika (15. člena družbene pogodbe). Sodišče prve stopnje se do te trditve, ki je, kot izhaja iz zgoraj povedanega, pravno pomembna, posledično pa tudi do nasprotne trditve tožene stranke, ni opredelilo, pritožnik pa to v pritožbi izrecno zatrjuje. Zato je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče je s sklepom razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

19. Pritožnik (tožeča stranka) je izpodbijal tudi odločitev o zavrženju podrednega, ugotovitvenega zahtevka (II. točka izreka). Navaja, da ima upravičen interes, da dokaže, da je tožena stranka kot družbenik in poslovodja gospodarske družbe D. d.o.o. izvršil vsa škodna dejanja, ki so navedena in listinsko podprta v vlogah tožeče stranke.

20. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravni interes za postavitev ugotovitvenega zahtevka ne obstoji, če lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej s tožbo, ki zagotavlja celovitejše pravno varstvo. Vendar je v tem primeru pomembno tudi naslednje. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrejenega (eventuelnega) zahtevka je pravilna že zato, ker takega ugotovitvenega zahtevka ni dopustno postaviti. Pritožnik je v vlogi z dne 6. 11. 2014 postavil poleg primarnega (oblikovalnega) še podredni (ugotovitveni) zahtevek, s katerim je zahteval ugotovitev, da so podani razlogi za izključitev tožene stranke iz družbe D. d.o.o. in je zato tožbeni zahtevek (primarni) upravičen. Tak ugotovitveni zahtevek pa ni postavljen zaradi ugotovitve pravice ali pravnega razmerja (glej prvi odstavek 181. člena ZPP), temveč zaradi ugotovitve obstoja materialnih predpostavk izključitvene tožbe. Tega z ugotovitveno tožbo ni dopustno zahtevati, zato je višje sodišče v tem delu odločitev potrdilo, kljub razveljavitvi I. točke izreka (2. točka 365. člena ZPP).

21. Posledično je višje sodišče ugodilo tudi pritožbama obeh strank zoper odločitev o stroških postopka na prvi stopnji. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.