Jedro

V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke (v konkretnem primeru tako tožena stranka), po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1 pa sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog, izdan dne 7. 9. 2020.

2.Zoper sklep se tožena stranka pravočasno pritožuje. Navaja, da je izpodbijani sklep v celoti neutemeljen. Ponavlja navedbe iz ugovora zoper plačilni nalog, da je Višje sodišče v Celju že s sodbo Cp 137/2020 z dne 14. 5. 2020 razsodilo, da je dolžna poravnati stroške pravdnega prvostopenjskega postopka (kjer je navedena tudi nagrada tožeči stranki) v višini 1.159,42 EUR, in tudi stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR, sodišče prve stopnje pa je s sodbo P 35/2019 z dne 21. 11. 2019 razsodilo, da so stroški nagrade odvetniku in celotni pravdni stroški zajeti v višini 1.159,42 EUR, da je dne 23. 6. 2020 te stroške v znesku 1.532,64 EUR poravnala in da ničesar drugega po navedenih odločbah sodišča prve in druge stopnje ne dolguje in ni dolžna plačati, pri čemer izpostavlja še, da je bila tožeča stranka plačila sodne takse oproščena in tako sodne takse tožeča stranka sama tudi ni poravnala.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo 7. 9. 2020.

5.Zoper plačilni nalog je dopustno v roku 8 dni od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).

6.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je iz plačilnega naloga z dne 7. 9. 2020 razvidno, da je bil ta izdan zaradi plačila sodne takse, katerega plačila je bila tožeča stranka oproščena (na podlagi prvega odstavka 10. člena ZST-1), ob 100 % uspehu tožeče stranke v postopku pa je bila sodna taksa glede na vrednost spornega predmeta po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 345,00 EUR, na podlagi drugega in tretjega odstavka 15. člena ZST-1 naložena v plačilo toženi stranki.

7.Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki ugovorno izpodbijani plačilni nalog izdalo na podlagi drugega in tretjega odstavka 15. člena ZST-1 in na podlagi 34. člena ZST-1. Pritožbeno ni sporno, da je bila tožeča stranka v tej zadevi oproščena plačila sodne takse (prvi odstavek 10. člena ZST-1), kot tudi ni sporno, da je tožeča stranka v postopku v celoti uspela. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke (v konkretnem primeru tako tožena stranka), po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1 pa sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati.

8.Ob obrazloženem tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem ugovornih navedb, da je že poravnala pravdne stroške, ki so ji bili v plačilo naloženi z odločbama sodišč prve in druge stopnje v predmetnem pravdnem postopku. Ob pritožbenih navedbah je še pojasniti, da se takse plačujejo z namenom, da stranke vsaj delno krijejo stroške, nastale z delom sodišč. Plačajo se za vse postopke, za katere je tako predpisano. Če je tožeča stranka plačila sodnih taks oproščena, kot je primer v konkretni zadevi, sodne takse res ne plača, kar izpostavlja pritožba, vendar to ne pomeni, da taksne obveznosti ni. Pravno podlago za naložitev plačila sodne takse nasprotni, v konkretnem primeru toženi stranki, namreč, kot obrazloženo, predstavljata drugi in tretji odstavek 15. člena ZST-1.

9.Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 7. 9. 2020 utemeljeno zavrnilo.

10.Pritožbene navedbe se tako pokažejo za neutemeljene. Sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi uradoma. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.