Jedro

Ker se ob povedanem izkaže, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeno električno energijo zaračunavala ceno, ki ne upošteva vseh v Pogodbi predvidenih okoliščin, ki vplivajo na ceno oziroma spremembo le-te, in ji po pozivu ni ponudila (s sklenitvijo novega aneksa k Pogodbi) konkurenčne cene (trditveno in dokazno breme o tej je bilo na tožeči stranki), je imela tožena stranka na podlagi 103. člena OZ pravico odstopiti od Pogodbe, kar je z izjavo z dne 27. 3. 2015 tudi storila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 74673/2015-2 z dne 19. 6. 2015 v 1. in 3. odstavku izreka razveljavilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe toženi stranki plačati pravdne stroške v znesku 879,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 12. 1. 2007 sklenili Pogodbo o prodaji in nakupu električne energije (A7, B3 - Pogodba), na podlagi katere se je tožeča stranka (prodajalec) zavezala dobavljati, tožena stranka (kupec) pa prevzemati dobavljeno predvideno količino električne energije. Pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas. 5. 8. 2013 sta stranki sklenili Aneks k Pogodbi (Aneks - B4) zaradi spremembe cene za dobavo električne energije. Z njim sta za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2016 dogovorili novo fiksno ceno za dobavljeno elektriko. Tožena stranka je iz razloga bistveno spremenjenih okoliščin in tržne situacije (nekonkurenčna ponudba) 27. 3. 2015 Pogodbo odpovedala (A7) z učinkom od 1. 5. 2015. Tožeča stranka pa je trdila, da ji zaradi odpovedi Pogodbe pripada pravica do povrnitve škode, pri čemer se je sklicevala na Splošne pogoje (sedmi odstavek 8. točke – A2). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka upravičeno odpovedala Pogodbo.

6. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi v utemeljitev svoje odločitve sklicevalo na odstop od pogodbe zaradi kršitve pogodbe nasprotne stranke po 103. členu Obligacijskega zakonika (OZ), nato na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ, kot tudi na odpoved trajnega dolžniškega razmerja po 333. členu OZ in na odstop od pogodbe oziroma odpoved pogodbe na pogodbeni podlagi (prvi odstavek 8. člena Pogodbe in 8. točka SP). Vendar izpodbijana sodba kljub temu omogoča pritožbeni preizkus.

7. Pravilne so tudi pritožbene navedbe, da je treba v skladu s 112. členom OZ v primeru upoštevnih spremenjenih okoliščin razvezo pogodbe zahtevati s tožbo. Določba 112. člena OZ o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin namreč pogodbeniku priznava izpodbojno upravičenje, ki se uveljavlja z oblikovalno tožbo oziroma s konstitutivnim zahtevkom. V primeru, ko nasprotna stranka ne soglaša z razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko torej pogodbena stranka zahtevo uveljavlja le s sodno intervencijo (s tožbo oziroma nasprotno tožbo) in ne zgolj z ugovorom.1 Vendar pa je v danem primeru odločilno, ali je tožena stranka utemeljeno odpovedala Pogodbo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti tožeče stranke.

8. Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila cena za dobavljeno elektriko dogovorjena na podlagi predvidenih letnih količin dobave (to navsezadnje izhaja tudi iz 3. člena Pogodbe), pri čemer se je naknadno, po sklenitvi Aneksa izkazalo, da so bile zaradi napak pri meritvah dobavljene elektrike, predvidene količine bistveno prenizke (80 %) in posledično cena previsoka, ter da sta se stranki v točki 3.1 Pogodbe (na katero se je toženec skliceval v točki VIII. prve pripravljalne vloge) dogovorili, da se v primeru, če dejanska letna količina porabe odstopa od pogodbene za več kot plus/minus 30%, sklene aneks k obstoječi Pogodbi. V konkretnem primeru je, glede na nesporno ugotovljene napake v meritvah, tudi po oceni pritožbenega sodišča prišlo do nastopa bistveno spremenjenih okoliščin iz prvega odstavka 8. člena Pogodbe (točke 8.1 Pogodbe v zvezi s točko 3.1 Pogodbe). Prvi odstavek 8. člena Pogodbe določa, da bosta prodajalec in kupec v primeru nastopa bistveno spremenjenih okoliščin po dogovoru sklenila aneks k Pogodbi ali novo pogodbo. V skladu s tem sta stranki tudi postopali, ko sta po ugotovljenih napakah v meritvah pričeli s pogajanji za določitev primernejše cene (glede na dejanske količine dobavljene elektrike), vendar do dogovora ni prišlo. Kljub temu, da bi besedna zveza „po dogovoru“ v prvem odstavku 8. člena Pogodbe lahko kazala na to, da je sklenitev novega aneksa oziroma pogodbe zgolj možnost, pa po oceni pritožbenega sodišča iz točke 3.1 Pogodbe izhaja, da je v primeru, če dejanska letna poraba odstopa od pogodbene za več kot plus/minus 30%, to dolžnost pogodbenih strank. Zato ni mogoče zaključiti, da v primeru, ko kljub bistveno spremenjenim okoliščinam, ki sta jih stranki predvideli že v Pogodbi, ne uspeta skleniti novega dogovora, toženo stranko zavezuje dotedanji dogovor o ceni, ki je temeljil na napačnih predvidenih količinah dobavljene elektrike. Upoštevati je namreč treba, da sta stranki s tem, ko sta se začeli pogajati za določitev nove cene, konkludentno priznali, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki zahtevajo sklenitev novega aneksa k Pogodbi (kar posredno potrjuje tudi Sporazum o izvensodni izpolnitvi obveznost). Zato ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na šesti odstavek 8. točke Splošnih pogojev, ki določa, da v času dogovora o fiksni ceni, kupec ne sme odpovedati oziroma odstopiti od Pogodbe.

9. Tožeča stranka je kljub navedenemu vztrajala pri ceni, kot je bila dogovorjena z Aneksom. Trdila je sicer, da je toženi stranki ponudila 5 % nižje cene, a do dogovora o novi ceni, kot že rečeno, ni prišlo. Cena, ki temelji na Aneksu, pa je nesporno višja od tiste, ki sta jo stranki imeli pred očmi ob sklenitvi Aneksa, ko sta izhajali iz predpostavke, da je predvidena količina dobavljene elektrike za 80 % nižja od dejanske količine, ki je bila ugotovljena naknadno po odpravi napak v meritvah. Ker se stranki, upoštevaje pravilno izmerjeno količino dobavljene električne energije nista uspeli dogovoriti za novo (realno) ceno, tožeča stranka pa je kljub temu zaračunavala ceno, dogovorjeno z Aneksom, je s tem kršila Pogodbo. Napake v meritvi dobavljene elektrike namreč sodijo v sfero in s tem v odgovornost tožeče stranke. Tudi če držijo trditve tožeče stranke, da je bilo merjenje dobavljene električne energije v pristojnosti distributerja električne energije, v konkretnem primeru E. d. d., ki je kapitalsko povezana s tožečo stranko, torej, da za napake v meritvah ni neposredno odgovorna tožeča stranka, gre po oceni pritožbenega sodišča vsekakor za naključje (napake v merjenju), ki se je pripetilo tožeči stranki kot prodajalki električne energije. Zato ona nosi posledice le-tega. Ker se ob povedanem izkaže, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeno električno energijo zaračunavala ceno, ki ne upošteva vseh v Pogodbi predvidenih okoliščin, ki vplivajo na ceno oziroma spremembo le-te, in ji po pozivu ni ponudila (s sklenitvijo novega aneksa k Pogodbi) konkurenčne cene (trditveno in dokazno breme o tej je bilo na tožeči stranki), je imela tožena stranka na podlagi 103. člena OZ2 pravico odstopiti od Pogodbe, kar je z izjavo z dne 27. 3. 2015 (A7) tudi storila. Tožeča stranka se zato ne more sklicevati na šesti odstavek 8. člena Splošnih pogojev (ki govori o odpovedi „pravice“ prodajalca do spremembe cene in pravice kupca do odstopa od Pogodbe), ki v okoliščinah danega primera tudi ne izključuje uporabe točke 3.1 Pogodbe.

10. Ne držijo pritožbene navedbe, da tožena stranka ni zatrjevala kršitve pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago. V pripravljalni vlogi z dne 18. 11. 2016 (list. št. 64 – 65) je namreč navajala, da je zaradi napak v meritvah prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi morala tožeča stranka skleniti aneks k Pogodbi, pri čemer napake v meritvah ne predstavljajo rizika, ki bi šlo lahko v breme tožene stranke, temveč gre nasprotno, v breme tožeče stranke, kar glede na zgoraj obrazloženo pomeni podlago za odstop od Pogodbe na podlagi 103. člena OZ.

11. Ker je torej imela tožena stranka že na podlagi 103. člena OZ pravico odstopiti od Pogodbe, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče na pritožbene očitke v zvezi z drugimi podlagami za prenehanje Pogodbe (zlasti 333. člen OZ in 8. točka Splošnih pogojev) ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

12. Obrazložitev sodišča prve stopnje ima razloge, ki omogočajo pritožbeni preizkus in niso sami s seboj v nasprotju. Ker tudi ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa prav tako ni našlo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sodba VS RS III Ips 17/2012 z dne 12.9.2012 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 803/2013 z dne 7. 1. 2015. 2 Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine.