Jedro

Zmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano.

Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker se to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1041/2011 z dne 15.6.2012 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 24699/2011 z dne 6.4.2011 se razveljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zneska 5.625,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2010 dalje in 45,00 EUR izvršilnih stroškov in se tožbeni zahtevek zavrne. II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 721,00 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.” Zoper to sodbo je vložila po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in zahteva povrnitev tudi pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude do plačila.

V pritožbi najprej povzame, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da je tožba preuranjena, ker vtoževana terjatev še ni dospela v plačilo in to obrazloži s tem, da vsa dela, ki se jih je tožeča stranka zavezal izvesti niso bila izročena in prevzeta, kar pa je pogoj za njihovo plačilo, saj pogodbena dela predstavljajo zaokroženo celoto in jih ni mogoče secirati in deliti na posamezne sklope, tega pa tožeča stranka ni zatrjevala.

Pritožba meni, da gre pri izpodbijani sodbi za sodbo presenečanja, saj tožena stranka ni nikoli zatrjevala, da uporabnega dovoljenja ni dobila izključno zato, ker kanalizacijski priključek ne bi bil izveden v skladu s soglasjem družbe V. – K. Prav priča D. Š. kot tudi iz trditev tožene stranke pa izhaja, da uporabno dovoljenje za objekt ni bil izdan zato, ker še sploh ni bil opravljen tehnični pregled, tožena stranka pa ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi za tehnični pregled sploh zaprosila. Uspešno opravljen tehnični pregled pa je predpogoj za to, da se lahko zaprosi za uporabno dovoljenje.

Drži, da med pravdnima strankama ni bila opravljena formalna zapisniška primopredaja, bila pa je opravljena konkludentno s tem, da ima vodovodni priključek uporabno dovoljenje, pri čemer je bistveno, da je sestavni del vodovodnega priključka tudi kanalizacijski priključek, saj se uporabno dovoljenje za vodovodni priključek ne more izdati, če ni hkrati tudi opravljen priklop na kanalizacijo, ker je potrdila priča D. Š. s tem, ko je na izrecno vprašanje ali se objekt lahko priklopi na vodovod, če ni pri tem izvršen kanalizacijski priključek, odgovorila, da ne sme. Ta priča je tudi potrdila, da je kanalizacijski priključek izveden, vendar pa v nasprotju s soglasjem. Vse to pomeni, da je tožena stranka prevzela celotno delo, ki ga je opravila tožeča stranka. Največ, kar bi lahko tožena stranka v tem sporu uspela je to, da je bilo delo tožeče stranke opravljeno z napako.

Kolikor bi se upoštevalo stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, potem terjatev tožeče stranke nikoli ne bi zapadla, kolikor sodišče stoji na stališču, da je primopredaja vezana na uporabno dovoljenje, izdaja uporabnega dovoljenja pa je odvisna od tega, ali bo tožena stranka kot investitor zaprosila za izdajo uporabnega dovoljenja, tožena stranka pa ni zatrjevala,da bi zaprosila za izdajo uporabnega dovoljena . Dejstvo je, da je objekt v posesti tožene stranke in ima s tem v svoji posesti tudi delo, ki ga je izvedla tožeča stranka, torej vsa dela po pogodbi: primarni vodovod, kanalizacijski priključek in zemeljska dela za vodovod, kanalizacijski in TK priključek za 13. stanovanjski blok na L. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je moralo odločiti na podlagi naslednjih pravno relevantnih trditev pravdnih strank: - tožeča stranka vtožuje plačilo zneska 5.625,00 EUR s pripadki, kot preostanek dolga tožene stranke na podlagi med sedaj pravdnima strankama sklenjene pogodbe o izvedbi vodoinštalacijskih del št. ... z dne 17.2.2010 za pogodbeno vrednost 11.250,00 EUR, po kateri je tožena stranka plačala 50% avans; tožeča stranka se je po pogodbi zavzela izvesti primarni vodovod, kanalizacijski priključek in zemeljska dela za vodovodni, kanalizacijski in TK priključek za 13. stanovanjski blok na L., ki ga je investirala tožena stranka; po opravljenih delih je tožeča stranka razpisala tehnični pregled za primarni vodovod , uredila dokumentacijo za prevzem vodovoda in kanalizacije v upravljanje upravljalca in objekt je bil priklopljen na javno komunalno omrežje; tožeča stranka ni poškodovala javnega kanalizacijskega jaška, ampak je opravila priklop kanalizacije na javno kanalizacijsko omrežje in ker to ni bilo opravljeno s strani pooblaščenega izvajalca V.-K. C., je ta to tretiral kot “poškodbo jaška” in to zaračunal toženi stranki in ne kot priklop; kanalizacijski priključek je bil prevzet v osnovna sredstva V.-K. C., ima svoje odjemno mesto in tožena stranka prejema račune; tožena stranka je trdila, da je tožeča stranka z deli po pogodbo ... zamujala, in so toženi stranki nastajali dodatni stroški; tožeča stranka je poškodovala javni kanalizacijski jašek in je tožena stranke prejela račun za poškodovanje kanalizacije v znesku 998,00 EUR in ta znesek uveljavlja v pobot terjatvi po zahtevku tožeče stranke; tožeča stranka dela po pogodbi ... ni dokončala in ga ni predala v celoti toženi stranki; tožena stranka je zaprosila za uporabno dovoljenje za objekt in je k tej vlogi morala priložiti soglasje V.-K., ki pa ga ni dal, češ da kanalizacijski priključek ni izveden skladno z izdanim soglasjem; Pritožba nima prav, da bi bila izpodbijana sodba sodba presenečenja, za katero gre tedaj, če sodišče presodi na podlagi okoliščin, ki jih stranke sploh niso pričakovale ali na podlagi trditev strank, ki jih sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP ni predstavilo strankama kot odločilne za presojo sporne zadeve in se glede njih pravdni stranki nista imeli možnosti izjasniti.

Za takšne primer v sporni zadevi ne gre, saj je tožeča stranka vedela ali bi vsaj morala vedeti za trditve tožene stranke, da tožeča stranka z deli po pogodbi 43/10 ni končala in jih ni predala toženi stranki, ker ji ni izročila kanalizacijskega omrežja in da je tožena stranka zaprosila za uporabno dovoljenje za objekt, pa ga ni dobila, ker k vlogi ni mogla predložiti soglasje V.-K. za kanalizacijsko omrežje, ker je V.-K. zatrjevala, da dela na tem omrežju niso bila izvedena skladno z njihovim soglasjem in tudi sodišča prve stopnje je na naroku dne 8.5.2012 v okviru materialnega procesnega vodstva štelo za bistveno, da se ugotovi ali je delo v celoti predano, kar je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala tudi z računi, ki jih V.-K. izdala toženi stranki za mesece maj, avgust in oktober 2011 ter februar 2012 in je toženi stranki naložilo, da te račune predloži v spis.

Sodišče prve stopnje je tako strankama razkrilo, da je pravno odločilno v sporni zadevi dejstvo ali je primopredaja del bila opravljena za vsa dela in pravdni stranki sta se glede tega nedvomno lahko v polni meri izjasnili in dokazovali, tako da je pritožbeno zatrjevanje, da gre za sodbo presenečenja, neutemeljeno.

Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje glede trenutka, ko je šteti, da je primopredaja del opravljena, saj sodišče prve stopnje šteje, da je delo predano, če naročnik del delo lahko uporablja za namen zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo in zanj pridobi uporabno dovoljenje.

Takšno materialno pravno naziranje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča zmotno, saj zmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja zanj nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano.

Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker so to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.

Že iz dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da kanalizacijski priključek ni bil izveden skladno s soglasjem, izhaja, da je bil izveden in da je očitno, da je toženi stranki bil predan v uporabo, ker je ta zaprosila za uporabno dovoljenje za objekt, kot pa pritožba sama pravilno meni, pa je drugo ali je delo bilo izvedeno brez napak, za kar pa obstajajo jamčevalni zahtevki naročnika del, ki jih mora tudi pravočasno uveljavljati.

Pritožbeno sodišče je po povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (355 člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti samo, saj bi stranki v nasprotnem prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov narediti skrbno dokazno oceno glede obstoja zatrjevane primopredaje del in odločiti o utemeljenosti pobotnega ugovora tožene stranke in nato na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabiti materialno pravo.