Jedro

Po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, saj fikcija vročitve spornega dopisa - poziva za posredovanje dodatnih dokazil v upravnem spisu - ni bila pravilna. Izpodbijana sklepa tako nista pravilna in zakonita, saj temeljita na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično nepravilni uporabi materialnega prava.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Agencije za energijo št. 312-483/2019-5/383 z dne 17. 10. 2019 in sklep Agencije za energijo št. 312-491/2019-5/383 z dne 17. 10. 2019 se odpravita in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 423,50 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom št. 312-483/2019-5/383 z dne 17. 10. 2019 je tožena stranka zavrgla vlogo tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za izdajo deklaracije za proizvodno napravo Elektrarna na bioplin X. (točka 1. izreka). V postopku izdaje sklepa niso nastali posebni stroški (točka 2. izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka s strani tožeče stranke prejela vlogo za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo Elektrarna na bioplin X. Navedena vloga je bila nepopolna, zato je s pozivom z dne 10. 9. 2019 tožečo stranko pozvala k posredovanju dodatnih dokazil, v roku 15 dni. Poziv za posredovanje dodatnih dokazil je bil tožeči stranki vročen dne 26. 9. 2019 s tem, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku dne 27. 9. 2019. Tožeča stranka svoje vloge za izdajo deklaracije ni dopolnila v roku, niti v roku ni zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev. Tožena stranka je dne 16. 10. 2019 prejela prošnjo tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, ki je bila oddana na pošto kot priporočena pošiljka dne 15. 10. 2019. Vloga je bila tako vložena po preteku roka. Zaradi navedenega je tožena stranka odločila kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Tožeča stranka prav tako izpodbija sklep tožene stranke št. 312-491/2019-5/383 z dne 17. 10. 2019, s katerim je tožena stranka vlogo tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za izdajo deklaracije za proizvodno napravo Elektrarna na bioplin Y. (točka 1. izreka). V postopku izdaje sklepa niso nastali posebni stroški (točka 2. izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka s strani tožeče stranke prejela vlogo za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo Elektrarna na bioplin Y. Vloga je bila nepopolna. Tožena stranka je v pozivu z dne 9. 9. 2019 tožečo stranko pozvala k posredovanju dodatnih dokazil v roku 15 dni od prejema. Poziv za posredovanje dodatnih dokazil je bil tožeči stranki vročen dne 26. 9. 2019 s tem, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku dne 27. 9. 2019. Tožeča stranka svoje vloge za izdajo deklaracije ni dopolnila v roku, niti v roku ni zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev. Tožena stranka je dne 16. 10. 2019 prejela prošnjo tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, ki je bila oddana na pošto kot priporočena pošiljka dne 15. 10. 2019. Navedena vloga je bila vložena po preteku roka za dopolnitev. Zaradi navedenega je tožena stranka odločila kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

3. Tožeča stranka je zoper izpodbijana sklepa vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga, da se razveljavita. Tožena stranka pa je tožeči stranki dolžna povrniti stroške tega postopka. V tožbi navaja, da je vlogo za podaljšanje roka vložila na pošto priporočeno dne 15. 10. 2019. Nadalje navaja, da ima tožeča stranka zaposleno samo eno osebo, ta pa je hudo zbolela, kar ji je preprečilo, da bi lahko v roku dopolnila vlogo. Meni, da sta izpodbijana sklepa nezakonita zaradi pomanjkanja pravnega pouka v posledicah opustitve dopolnitve vloge na poziv tožene stranke. Navaja, da je v pozivu sicer navedeno, da bo vloga lahko zavržena, če ne bo pravočasno dopolnjena, vendar pa ni opozorila na posledice tega zavrženja. Prav tako meni, da fikcija vročitve ni bila pravilna, saj mu pošiljka ni bila puščena v poštnem nabiralniku na sedežu pravne osebe, ampak v zasebnem predalčniku.

4. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis. V odgovoru na tožbo pa je predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pojasnjuje, da se je rok za dopolnitev, določen s pozivoma iztekel 11. 10. 2019. Tožeča stranka je prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vložila po izteku tega roka. Glede navedb tožeče stranke, da sta izpodbijana sklepa tožene stranke nezakonita zaradi pomanjkanja pravnega pouka o posledicah opustitve dopolnitve vloge pa tožena stranka opozarja, da je tožeča stranka bila s pozivom na dopolnitev vloge za izdajo deklaracije opozorjena na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnila, prav tako pa je v izpodbijanih sklepih naveden pravni pouk. Navedbe tožeče stranke glede nepravilnosti fikcije vročitve so nova dejstva, ki bi jih prav tako lahko navedla že v vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za izdajo deklaracije. Iz povratnic, ki se nahajata v priloženih upravnih spisih izhaja, da je bila vročitev opravljena s fikcijo vročitve tako, da je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik na sedežu pravne osebe dne 27. 9. 2019. 5. V predmetni zadevi je sodišče odločalo po sodnici posameznici na podlagi sprejete odločitve Upravnega sodišča RS s sklepom, opr. št. II U 523/2019-12 z dne 9. 3. 2022. 6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

8. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnih spisih in zaslišalo tožnika in pričo A. A. 9. Sodišče glede na podatke spisa in izvedenega dokazne postopka ugotavlja, da je tožnik imetnik dveh deklaracij za proizvodno napravo Elektrarne za bioplin Y. in deklaracije za proizvodno napravo Elektrarne na bioplin X., obe z veljavnostjo do 20. 7. 2019. V zakonitem roku do 15. 7. 2019 pred iztekom deklaracije je tožnik podal vlogo za podaljšanje obeh navedenih deklaracij. V obravnavanih obeh zadevah je tožena stranka tožnika z dopisom z dne 9. 9. 2019 pozvala, da vlogi ustrezno dopolni v roku 15 dni s posredovanjem dodatnih dokazil. Dopis – poziv je bil tožeči stranki vročen s fikcijo tako, da je bil poziv vložen v hišni predalčnik oz. poštni nabiralnik, dne 27. 9. 2019. 10. Za dopise, s katerimi je stranka pozvana na odpravo določenih pomanjkljivosti v določenem roku, Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), predpisuje osebno vročitev. V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona (vročitev v elektronski obliki). Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15. dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15. dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (87. člen ZUP).

11. V primeru, če se osebna vročitev ne da opraviti, je torej v skladu z zgoraj citiranimi določbami ZUP nujno pustiti obvestilo z informacijo, kje se pisanje nahaja, da se lahko prevzame v 15 dneh. Če prevzemnik tudi v 15. dneh pisanja ne sprejme, se pisanje pusti v izpostavljenem predalčniku, vročitev pa velja za opravljeno po preteku 15 dni od puščenega obvestila.

12. Kot izhaja iz pripete vročilnice k dopisu - pozivu za posredovanje dodatnih dokazil v upravnem spisu, je vročevalec dne 11. 9. 2019 na naslovu Z., tožeči stranki poskusil osebno vročiti dopis - poziv. Ker tožeče stranke ni našel in se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, ji je pustil sporočilo, da pisanje osebno prevzame na pošti tega dne od 15.00 do 17.00 ure oziroma vsak dan v delovnem času, oziroma v roku 15 dni, ki začne teči od 12. 9. 2019. Navedeno sporočilo je bilo tožeči stranki puščeno v hišnem predalčniku na zgoraj navedenem naslovu dne 11. 9. 2019. 13. V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve pisanja bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila upravnemu organu o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice (primerjaj četrti odstavek 97. člena ZUP), vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato iz nje izhaja resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (169. člen ZUP). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, npr. da obvestilo o vročanju ni bilo puščeno v predalčniku tožeče stranke.1 Razen tega je četrti odstavek 87. člena ZUP jasen, in sicer se v primeru, če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od poskusa vročitve šteje, da je vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. Po preteku tega roka pa vročevalec zgolj pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Vročitev oziroma njena fikcija v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna.2 Zato se ne more kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila s pisanjem upravnega organa. Takšno stališče nima podlage v pravni ureditvi, in bi v celoti odpravilo smisel fikcije vročitve.3

14. Tožeča stranka zatrjuje, da fikcija vročitve ni bila pravilna, saj tožeči stranki dopis - poziv za posredovanje dodatnih dokazil, z dne 9. 9. 2019 ni bil puščen v nabiralniku na sedežu pravne osebe. Tožeči stranki oz. zakonitemu zastopniku tožeče stranke B. B. je naslovno pošiljko posredoval dne 15. 10. 2019. A. A., ki jo je dvignil v hišnem predalčniku oz. poštnem nabiralniku, ki je nameščen na zasebnem objektu zakonitega zastopnika.

15. Sodišče je o navedenem spornem dejstvu zaslišalo zakonitega zastopnika tožnika B. B., ki je izpovedal, da ima tožeča stranka kot pravna oseba naslov v Z., kot tudi zakoniti zastopnik kot fizična oseba. Nabiralnika sta dva, in sicer ima pravna oseba svoj nabiralnik na objektu pravne osebe in zakoniti zastopnik prav tako ločen nabiralnik na svojem privatnem objektu. Objekt pravne osebe in objekt zakonitega zastopnika sta v razdalji 300 m. Tožeča stranka je predložila tudi fotografije poštnih nabiralnikov (hišnih predalčnikov) in satelitski posnetek območja stanovanjske hiše in objekta pravne osebe, kar potrjuje izpovedbe zakonitega zastopnika. V času, ko se je sporna pošiljka vročala je zakoniti zastopnik imel bivališče na navedenem naslovu in poštni nabiralnik.

16. Nadalje zakoniti zastopnik izpove, da je bil v času fikcije vročitve v tujini in ima računovodja pravne osebe g. A. A. pooblastilo zakonitega zastopnika za dvig pošte tudi v njegovem zasebnem nabiralniku, v katerem pa je slednji tudi našel sporno pošiljko z dne 9. 9. 2019 in jo je zakonitem zastopniku izročil 15. 10. 2019. Slednje je potrdil A. A. zaslišan kot priča. Izpovedal je, da je osebnem hišnem nabiralniku zakonitega zastopnika tožnika našel sporno pošto, kuverto je odprl in prebral vsebino pošiljke, in sicer poziv za predložitev dodatnih dokazil glede vložitve vloge za podaljšanje deklaracije. Zakoniti zastopnik tožnika se je nahajal na Hrvaškem in sta s A. A. slišala in ga je ta opozoril na vsebino pošiljke. Še isti dan, dne 15. 10. 2019 se je zakoniti zastopnik vrnil in podal prošnjo za podaljšanje roka.

17. Po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, po obrazloženem je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, saj fikcija vročitve spornega dopisa - poziva za posredovanje dodatnih dokazil v upravnem spisu z dne 9. 9. 2019 ni bila pravilna. Izpodbijana sklepa tako nista pravilna in zakonita, saj temeljita na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično nepravilni uporabi materialnega prava. Sodišče je izpodbijana sklepa v skladu s 2. in 4. točko 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu z določbami tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijana sklepa izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

18. Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči le tedaj, ko je s tožbo zahtevana odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno (7. člen ZUS-1). Pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije določata prvi odstavek 65.člena ZUS-1 in prvi odstavek 7. člena ZUS-1. Upravno sodišče sme na podlagi navedenih določb o upravni zadevi odločiti, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Iz besedila te določbe izhajata torej dva pogoja, in sicer da narava stvari to dopušča in da je dejansko stanje ugotovljeno, v nasprotnem primeru bo sodišče nezakoniti akt odpravilo (oziroma ugotovilo njegovo nezakonitost) in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek ter odločanje tudi v primerih, ko bo pravno odločilna dejstva samo ugotavljalo na ustni obravnavi,4 kot v obravnavanem primeru.

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 385,00 EUR in v skladu s 4. členom pravilnika še 10%, za pojasnila z obrazloženimi vlogami, vse z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki (2.točka izreka sodbe).

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako sodbi UPRS I U 1206/2018 z dne 16. 10. 2018 in II U 293/2018 z dne 25. 3. 2021. 2 Tako sodba UPRS I U 1206/2018-9 z dne 16. 10. 2018. 3 Tako sklep VSRS I Up 225/2017 z dne 24. 1. 2018. 4 Dobravec Jalen, M., Domjan Pavlin, B., Faganel, M., Golob, P., Kerševan, E., Pirnat, R., Smrekar, N., Steinman, T., Štucin, Z., Žuber, B., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, stran 370.