Jedro

Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati.

V predlogu postavljeno vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila. Vprašanje je tožnik oblikoval na način, da ni razumljivo; iz njega ni moč izluščiti relevantnega pravnega problema, niti vprašanje ne presega pomena, ki ga ima za konkretno posamezno zadevo. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnega vprašanja za pravni red kot celoto.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev večjega deleža na nepremičnini, ker je presodilo, da tožnik ni izkazal dogovora med solastniki o povečanju lastniškega deleža (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek tožnika, da mu mora toženka povrniti stroške del na skupni nepremičnini, ker je presodilo, da ni šlo za dela rednega upravljanja, da tožnik za dela ni imel soglasja vseh solastnikov in da ni šlo za poslovodstvo brez naročila, ki bi bilo bodisi nujno bodisi bi bila za toženko zamujena očitna korist, če tožnik dela ne bi opravil brez njenega soglasja (II. točka izreka). Odločilo je o stroških postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju. Temeljno merilo za odločanje o predlogu za dopustitev revizije po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je z novelo ZPP-E postala pomembnost spornega pravnega vprašanja.

6. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Zaradi strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi je z zakonom predpisano obvezno odvetniško zastopanje (tretji odstavek 86. člena ZPP),2 s čimer se je strankam želelo zagotoviti večjo varnost in večjo verjetnost, da bodo v postopku učinkoviteje varovane njihove pravice.3 Odvetnik kot pravni strokovnjak mora biti sposoben zadostiti tem zahtevam. Vrhovno sodišče že vrsto let z obrazloženimi sklepi o zavrženju predlogov njihove vlagatelje (torej odvetnike) opozarja na to problematiko.4

8. Tožnik je predlagal dopustitev revizije glede vprašanja: _Ali se dela (ustrezni sistem kanalov in drenaže tal), ki jih je tožnik izvedel na solastnih močvirnatih nepremičninah pravdnih strank takoj, ko je to bilo mogoče oziroma so to dopuščale razmere, štejejo kot nujna dela in dela, ki so osebno koristna za toženko (nujna in koristna gestija), ko gre za nujno potrebna dela, s katerimi je onemogočil vodi, da bi zalila hiši obeh pravdnih strank in uredil odtekanje vode in fekalij, saj zaradi zamočvirjenosti in zabitja kanalov, voda ni mogla več odtekati in je zaradi stalne zadržanosti vode in zamočvirjenosti in neodtekanja vode ob nalivih na delu parc. št. 148/1 (npr. hujši naliv leta 2013, ko se je vse skupaj stopnjevalo) nato začelo zabijati vodo po tej cevi nazaj v hišo in je prišlo do obratnega efekta, kot pa tistega, za kar je bila cev namenjena, ko ni šlo le za meteorne in padavinske vode, ampak tudi za fekalije, ki so prihajale iz hiše, kjer prebiva toženka in se je to razlivalo po travniku pravdnih strank, ki se nahaja v bližini njunih hiš, ob nalivih, ki so bili čedalje pogostejši in hujši, je vsa voda, ki ni mogla nikamor odtekati prihajala nazaj in začela ogrožati in zalivati obe hiši, ki sta bili konkretno ogroženi in je bilo potrebno vse to nujno rešiti v prvem ustreznem vremenu z ustreznim sistemom kanalov in drenaže tal in je to bilo nujno in imelo korist za obe pravdni stranki, saj vode po ceveh ne zabija več nazaj, vode ni več ob nalivih, da bi naraščala in ogrožala ter zalivala obe hiši pravdnih strank?_

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu postavljeno vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila.5 Vprašanje je tožnik oblikoval na način, da ni razumljivo; iz njega ni moč izluščiti pravnega problema niti vprašanje ne presega pomena, ki ga ima za konkretno posamezno zadevo. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnega vprašanja za pravni red kot celoto.6 Nenazadnje tožnik ni izkazal obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala, oziroma ni izkazal neenotnosti sodne prakse.

10. Obravnavani predlog za dopustitev revizije tako zakonskih zahtev ne izpolnjuje. Razen floskule, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse, predlog vsebinske obrazložitve ne ponudi. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj je postavljeno vprašanje pomembno za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Tožnik poleg tega v pretežnem delu s predlogom za dopustitev revizije izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Predlog za dopustitev revizije je tako kljub obsežnosti vsebinsko popolnoma prazen, saj v celoti prezre odgovore pritožbenega sodišča in se z njimi ne sooči. 11. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP, vključno z v njem vsebovano stroškovno zahtevo, zavrglo.

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 341/2019 z dne 5. 9. 2019 in II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019. 2 Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki. 3 Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 in sklep Vrhovnega sodišča II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020. 4 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022, II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022 in II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022, smiselno enako tudi v sklepu Vrhovnega sodišča II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020. 5 Tako npr. sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022 in II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022. 6 Tako npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 248/2022 z dne 21. 9. 2022, sklep II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 566/2021 z dne 16. 2. 2022 in II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022.