Jedro

Sodišče prve stopnje je v skladu z ustaljeno sodno prakso (prim. sodba VSRS I Ips 30/2012 z dne 29. 8. 2013, sklep VSL V Kp 50250/2018 z dne 19. 9. 2022, sklep VSM V Kp 28989/2022 z dne 1. 12. 2022) pravilno pojasnilo, da samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče in se zato iz spisa ne izloča. Prav tako ne drži, da bi morala oškodovanka ob podaji ustne ovadbe prejeti pravni pouk, saj policija oseb, ki imajo v morebitnem sodnem postopku status privilegirane priče, ni dolžna poučevati o privilegiju odpovedi pričevanju.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 71818/2023 z dne 3. 3. 2025 na podlagi drugega odstavka 285.e člena in 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot neutemeljen zavrnilo predlog zagovornika za izločitev dokazov.

2.Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca, smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma odpravi ter predmetne dokaze izloči iz spisa v smislu pritožbenih navedb, kot navaja.

3.Pregled na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4.Zagovornik v pritožbi kot zmoten ocenjuje zaključek sodišča prve stopnje, da se določba drugega odstavka 83. člena ZKP ne nanaša na ovadbo oškodovanke, ki se je ali se morebiti bo kot privilegirana priča odrekla pričevanju. Pojasnjuje, da je predmetno kazensko ovadbo z dne 30. 9. 2023 podala žena obdolženca ustno na zapisnik v prisotnosti druge osebe, njene sodelavke. Pri tem poudarja, da ustna podaja kazenske ovadbe ni podaja izjave izven postopka, ampak ravno nasprotno, pomeni začetek predkazenskega postopka. Tako meni, da bi moral biti ob ustni ovadbi oškodovanki podan pravni pouk, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev ustavnih pravic in določil ZKP. Oškodovanka namreč ni mogla veljavno in pravilno razumeti pomena svoje ustne ovadbe oziroma postopka, v katerem sodeluje, ter ni mogla razumeti posledic svojih dejanj. Glede na to zagovornik meni, da je treba zapisnik o podani ustni ovadbi izločiti iz spisa, saj vsebuje izpovedbo privilegirane priče brez potrebnega pravnega pouka. Posledično pa je treba iz spisa izločiti tudi uradna zaznamka o zbranih obvestilih od B. B. in C. C., oba z dne 30. 9. 2023, saj pridobitev obeh temelji na podlagi nezakonito podane ustne ovadbe privilegirane priče. Zagovornik še dodaja, da je treba iz spisa izločiti tudi vse preostale dokaze v smislu doktrine sadežev zastrupljenega drevesa, saj neizločitev predmetnih dokazov pomeni kršitev ustavno zagotovljenih pravic (2., 14., 15., 21., 22., 23., 27., 29., 34. in 35. člena Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava).

5.Povzetim pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč v skladu z ustaljeno sodno prakso (prim. sodba VSRS I Ips 30/2012 z dne 29. 8. 2013, sklep VSL V Kp 50250/2018 z dne 19. 9. 2022, sklep VSM V Kp 28989/2022 z dne 1. 12. 2022) pravilno pojasnilo, da samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče in se zato iz spisa ne izloča. Prav tako ne drži, da bi morala oškodovanka ob podaji ustne ovadbe prejeti pravni pouk, saj policija oseb, ki imajo v morebitnem sodnem postopku status privilegirane priče, ni dolžna poučevati o privilegiju odpovedi pričevanju (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, M. Šepec, 2. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 301). To velja še toliko bolj, če priča svoje izjave ni podala na pobudo oziroma zahtevo organov odkrivanja, temveč je svojo izjavo podala samoiniciativno ali je celo sama ovadila obdolženca. Take izjave so dopusten vir za pridobivanje nadaljnjih dokazov, na katerih sodba potem lahko temelji.

6.Prav tako ni nobenih razlogov za izločitev obeh uradnih zaznamkov z dne 30. 9. 2023 (od B. B. in C. C.), saj navedeni osebi nista privilegirani priči, ki bi se v nadaljnjem postopku pričevanju odpovedali. Ob tem pa je že sodišče prve stopnje tehtno pojasnilo, da sodišče sme druge osebe (v konkretnem primeru gre za sodelavki oškodovanke), katerima se je oškodovanka kot privilegirana priča izpovedala po svoji svobodni volji, izven postopkov, ki so se vodili zaradi inkriminiranega ravnanja obdolženca, zaslišati kot priči o tem, kar jim je oškodovanka povedala. Slednje se nanaša na nadaljnji postopek dokazovanja, utemeljuje pa tudi zavrnitev predloga za izločitev teh uradnih zaznamkov, pri katerih, kot že omenjeno, ni šlo za policijsko zbiranje obvestil od privilegiranih prič. Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje tudi v ničemer ne more omajati okoliščina, da je bila ob podaji ustne ovadbe prisotna oškodovankina prijateljica B. B., kot izhaja iz zapisnika z dne 30. 9. 2023.

7.Po obrazloženem, in ker zagovornik tudi v ostalem ne navaja ničesar, na kar ne bi tehtno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, v pritožbi zatrjevanih kršitev določb ZKP in kršitev Ustave pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, je bilo treba njegovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8.Če bo za obdolženca nastala taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odmerilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 83/2, 285e, 285e/2, 402, 402/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.