Jedro

S pripojitvijo, skladno s šestim odstavkom 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), je na prevzemno družbo prešlo vso premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe, zato prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam trpi stroške ugovora (II. točka izreka).

2. Dolžnica pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Navaja, da bi sodišče moralo ugovor dolžnice vročiti upniku in ga pozvati k izjasnitvi. Nadalje navaja, da s sklepom o spremembi upnika z dne 21. 12. 2022 ni seznanjena in bi ji slednji moral biti posredovan v vednost. V kolikor bi ji bil navedeni sklep vročen, bi zoper njega vložila ugovor. Izpostavlja, da je pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku (načelo kontradiktornosti) temeljna pravica stranke v postopku, ki se zagotavlja s pravilnim vročanjem. Oporeka tudi verodostojnosti pooblastila upnika, glede česar je prvostopno sodišče ugovor pavšalno zavrnilo z obrazložitvijo, da veljavnost pooblastila ni ugovorni razlog po 55. členu ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (tretji odstavek 24. člena ZIZ). Dolžnik in prvotni upnik lahko v primeru spremembe upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ izpodbijata sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega dostavka 55. člena ZIZ, če terjatev ni prešla na upnika.

5. Nov upnik E. d. o. o. je predlagal vstop v izvršbo na podlagi pogodbe o pripojitvi z dne 21. 11. 2022, s katero je bila prevzeta družba A. d. o. o. pripojena prevzemni družbi E. d. o. o., ter je v dokaz predložil sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu spremembe pri subjektu z dne 30. 11. 2022 in sklep o izbrisu iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30. 11. 2022. 6. S pripojitvijo, skladno s šestim odstavkom 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), je na prevzemno družbo (E. d. o. o.) prešlo vso premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe (A. d. o. o.), zato prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Univerzalno pravno nasledstvo namreč vključuje tako materialno kot procesno nasledstvo. Pravna posledica prehoda je, da prevzemni pravni subjekt celotno "vstopi" v pravni položaj prevzetega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij. Ker sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu spremembe pri subjektu Srg 2022/72323 z dne 30. 11. 2022 izkazuje, da je E. d. o. o. prevzemna družba prvotnemu upniku A. d. o. o., Ljubljana, ki je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2022/72743 z dne 30. 11. 2022 izbrisan iz sodnega registra, s čimer je prenehal obstajati, so izkazani pogoji za vstop novega upnika E. d. o. o. v izvršbo namesto prvotnega upnika, o čemer je, opirajoč se na pravilno materialno podlago, pravilno odločilo prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom.

7. Dolžnica1 pritožbeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje njen ugovor zoper sklep o vstopu novega upnika z dne 21. 12. 2022 vročiti upniku. V kolikor pritožnica z navedeno pritožbeno navedbo uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pojasniti, da dolžnica kršitve pravice do izjave ne more uveljavljati za nasprotno stranko izvršilnega postopka, ne glede na navedeno pa je novi upnik že v predlogu za vstop navedel vsa pravno odločilna dejstva in predložil dokaze, ki izkazujejo pogoje po tretjem odstavku 24. člena ZIZ.

8. Dolžnica pritožbeno nadalje izpostavlja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje vročiti sklep o vstopu novega upnika z dne 21. 12. 2022. Iz podatkov v spisu je razvidno, da ji je bil citirani sklep pravilno vročen z vročilnico 11. 1. 2023, dolžnica pa je zoper navedeni sklep nenazadnje tudi vložila ugovor, ki je predmet tega pritožbenega odločanja. Zato tudi v tem delu ni podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritrditi je tudi sodišču prve stopnje, da je v obravnavani zadevi načelo kontradiktornosti zagotovljeno v ugovornem postopku, zato zadostuje, da je sodišče prve stopnje listine, s katerimi je nov upnik dokazoval pogoje za vstop v izvršbo, vročilo hkrati s sklepom z dne 21. 12. 2022, s katerim je dovolilo vstop v izvršbo novemu upniku. Očitek s tem v zvezi, da je sodišče nepopolno in napačno ugotovilo dejansko stanje, ker nekaterih dejstev sploh ni ugotavljalo oz. jih je ugotovilo napačno, je posplošen in nekonkretiziran, zato nanj ni moč določneje odgovoriti.

9. Glede pritožbenega zatrjevanja dolžnice, da se pooblastilo novega upnika ne nanaša na obravnavani izvršilni postopek, pritožbeno sodišče izpostavlja, da se na omenjeno kršitev, ki predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko sklicuje samo tista stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel 11. točke varstvo nepravilno zastopanih. Če je nepravilno zastopani v postopku uspel, namreč ni razlogov za njegovo varstvo. Zato je že prvostopno sodišče pravilno odgovorilo na identičen ugovor, sedaj ponovljen v pritožbi, da ne gre za ugovorni razlog po členu 55 ZIZ.2

10. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je novi upnik E. d. o. o., skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ izkazal prehod terjatve nanj in da ni podan ugovorni razlog po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (drugi odstavek 56.a člena ZIZ), zato je ugovor dolžnice utemeljeno zavrnilo.

11. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

1 Čeprav na več mestih opredeljujoč se kot očitno zmotno upnik. 2 Poleg tega pa iz pooblastila izhaja, da je novi upnik E. d. o. o. med drugim pooblastil Odvetniško družbo V. o. p., d. o. o., ter odvetnico A. A. za zastopanje v postopkih pred sodišči, kar pomeni, da je to pravdno pooblastilo veljavno tudi za obravnavani izvršilni postopek.