Jedro

Sklep o izvršbi je bil vročen osebi, ki je v sodnem registru navedena kot zastopnik dolžnika. Ta oseba je sklep o izvršbi sodišču vrnila z opombo, da ni več lastnik niti zastopnik dolžnika. Sodišče prve stopnje pa je vseeno štelo, da je bila vročitev pravilno opravljena in da je dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarjal.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba proti dolžniku S., ker je ugotovilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ugovarjal. Proti sklepu je pritožbo vložil M.M. Zatrjuje, da je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da sklep ni bil pravilno vročen njemu, saj ni več direktor niti lastnik podjetja - dolžnika. Direktor in odgovorna oseba je K.S. iz zato je vrnil sklep o izvršbi sodišču. Če pa je sodišče že štelo, da je vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, predlaga, da ga oprosti plačila sodne takse.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijani sklep že zato nepravilen, ker je sodišče prve stopnje kot dolžnika v tem sklepu navedlo M.M., čeprav je izvršba bila predlagana proti družbi S.. Že zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Poleg tega pa sodišče prve stopnje še ni imelo podlage za zaključek, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarjal. Čeprav je M.M. v sodnem registru še vedno vpisan kot zastopnik dolžnika, še ni rečeno, da je bila vročitev izvršilnega sklepa, ki je bila za dolžnika S. opravljena M.M., pravilna. Sodišče prve stopnje še ni moglo z gotovostjo zaključiti, da je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi in tudi ni imelo podlage za to, da je v izpodbijanem sklepu kot dolžnika označilo M.M. Potem, ko je M.M. sodišču vrnil izvršilni sklep s sporočilom, da ni več lastnik družbe S. in da ni njen zastopnik ter pri tem navedel, kdo je novi lastnik ter zastopnik te družbe, bi sodišče prve stopnje moralo upniku sporočiti, da vročitev dolžniku na naslovu, ki je bil naveden v izvršilnem predlogu ni bila uspešna in pozvati upnika, da navede nov naslov dolžnika oziroma bi moralo pozvati M.M., da predloži dokaz, da je podjetje prodal. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). V novem postopku bo sodišče moralo ravnati v zgoraj nakazani smeri in šele potem bo lahko odločilo o tem, ali je bila vročitev pravilna in ali je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi.