U-I-49/01

5. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Sončarja iz Litije, ki ga zastopa Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 5. decembra 2002

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje od 1986 do 2000 in družbenega plana Občine Litija za obdobje od 1986 do 2000 (Uradni list RS, št. 63/99) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje od 1986 do 2000 in družbenega plana Občine Litija za obdobje od 1986 do 2000 (v nadaljevanju Prostorski plan) v delu, ki se nanaša na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč parc. št. 805, 806, 807 in 809/1 k.o. Litija. Pobudnik navaja, da so krajani tega območja kmetje, ki nasprotujejo spremembi njihove namembnosti. Lastnik spornih zemljišč naj bi bil Janez Domjan in na njih je načrtovana gradnja stanovanjskih hiš. V postopku priprave in sprejemanja izpodbijanega Prostorskega plana naj bi bil njegov osnutek kar dvakrat javno razgrnjen in javno obravnavan in negativno mnenje občinske komisije do spremembe namembnosti teh zemljišč ni bilo upoštevano. Tudi Vlada naj ne bi sprejela sklepa o usklajenosti osnutka Prostorskega plana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov države. Občina naj ob sprejemanju Prostorskega plana ne bi preverila skladnosti prostorskih izvedbenih aktov za to območje, saj teh aktov sploh ni, zato je Prostorski plan v nasprotju s 44. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN). Pred dvanajstimi leti naj bi bila obravnavana zemljišča izboljšana z agromelioracijo, kar je terjalo vlaganje znatnih javnih sredstev, in sedaj so na njih lepi travniki in njiva. Sprememba njihove namembnosti v stavbna zemljišča naj bi bila v nasprotju s 67. in z 71. členom Ustave.

Za spremembo namembnosti teh zemljišč naj ne bi bilo pogojev, ker v bližini ni ceste, temveč le pot. Tudi komunalno območje naj ne bi bilo urejeno in električna napeljava komaj zadošča obstoječim porabnikom.

2.Občina Litija v odgovoru navaja, da je leta 1995 začela priprave za sprejem Prostorskega plana. Osnutek tega akta naj bi bil javno razgrnjen in javno obravnavan v letu 1997, vendar je bilo treba izdelati dopolnitev osnutka zaradi številnih pripomb in predlogov krajanov. To naj bi zahtevalo pripravo novih strokovnih podlag, zato je bil dopolnjen osnutek Prostorskega plana ponovno javno razgrnjen in javno obravnavan v letu 1998.

3.Možnost posredovati pisne ali ustne pripombe in predloge na osnutek izpodbijanega akta naj bi imeli vsi prizadeti občani in do njih je Občinski svet zavzel stališče. Lastnik spornih zemljišč naj bi predlagal spremembo njihove namembnosti, ker bo s tem zapolnjen prostor med cestami in stavbišči. V nasprotju s tem naj pobudnik v postopku priprave in sprejemanja Prostorskega plana ne bi imel pripomb ali predlogov, temveč je leto in pol po sprejemu Prostorskega plana na Občino naslovil pripombe. Vlada naj bi v postopku usklajevanja interesov v prostoru sprejela sklep, s katerim je natančno določila spremembe v osnutku Prostorskega plana, ki so usklajene z obveznimi izhodišči državnih planov, in tudi tiste, ki to niso. Sklep Vlade naj bi Občina upoštevala tako, da je neusklajene spremembe v osnutku Prostorskega plana izpustila in nato izdelala dopolnjen osnutek Prostorskega plana. Po njegovem sprejemu na Občinskem svetu naj bi ga posredovala pristojnemu ministrstvu v pregled zato, da je lahko preverilo, ali je Sklep Vlade upoštevan.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je pojasnilo, da je bil osnutek Prostorskega plana predložen v postopek usklajevanja interesov v prostoru. Vlada naj bi sprejela sklep, s katerim je ugotovila usklajenost prostorskih sestavin planskih aktov Občine Litija z obveznimi prostorskimi sestavinami planskih aktov države. Obravnavana zemljišča naj bi bila kmetijska zemljišča druge kategorije, ki niso obvezno izhodišče prostorskih sestavin planskih aktov države, zato se sklep Vlade nanje niti ne nanaša, ker ni potreben.

B.

4.Pobudnik zmotno meni, da izpodbijani prostorski plan načrtuje gradnjo stanovanjskih objektov. Prostorski plan namreč načrtuje namen rabe zemljišč. Na njegovi podlagi še ni načrtovan noben posamezen poseg v prostor. Takšen poseg v prostor se načrtuje s prostorskimi izvedbenimi akti. Odločanje o urejanju prostora je razmejeno tako, da prostorski plani določajo temeljne usmeritve in rešitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor, vsebina prostorskih izvedbenih aktov pa je oblikovanje izvedbenih nalog in rešitev na posameznem območju (22. člen ZUN). Zato ni utemeljen očitek pobudnika, da obravnavano območje za spremembo namembnosti zemljišč nima pogojev (javne ceste, komunalne ureditve, zadostne opremljenosti z električnim omrežjem), ker je to predmet urejanja prostorskega izvedbenega akta in ne Prostorskega plana. Po zatrjevanju pobudnika prostorski izvedbeni akt za to območje še ni sprejet, zato tudi njegov očitek, da Občina ob sprejemanju Prostorskega plana ni preverila njegove skladnosti, kot to nalaga 44. člen ZUN, očitno ne more biti utemeljen.

5.Ker sporna zemljišča sodijo med kmetijska zemljišča druge kategorije, ki niso vsebina obveznih izhodišč prostorskih sestavin planskih aktov države, osnutek Prostorskega plana v izpodbijanem delu ni predmet postopka usklajevanja interesov države in lokalne skupnosti v prostoru, zato očitek o njegovi neusklajenosti očitno ni utemeljen.

6.Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 - v nadaljevanju ZPUP) je za spremembe in dopolnitve prostorskih planov predpisal postopek, ki je v ZUN predviden za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov.

Tako Občinski svet na podlagi 39. člena ZUN po preteku javne razgrnitve obravnava predloge in pripombe z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka prostorskega plana ter zavzame do njih stališča. Na podlagi teh stališč se osnutek prostorskega plana dopolni ter pripravijo druge potrebne tehnične rešitve. Vendar so v obravnavanem primeru stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Prostorskega plana presegala dopolnitve v obliki tehničnih rešitev, ki niso predmet javne obravnave oziroma jih ni treba javno verificirati. Občina je zaradi stališč, ki so terjala tudi dopolnitve strokovnih podlag za pripravo Prostorskega plana, izdelala njegov vsebinsko dopolnjen osnutek. Tako dopolnjen osnutek zahteva ponovno javno razgrnitev in javno obravnavo ponujenih prostorskih usmeritev in odločitev. Očitek pobudnika, da je Prostorski plan v nasprotju z 39. členom ZUN, ker je Občina takšen postopek njegovega sprejemanja zagotovila, je zato neutemeljen. Citirana določba ZUN občinskega sveta tudi ne zavezuje, da mora sprejeti mnenje občinske komisije glede spremembe namembnosti posameznih zemljišč, kot to zmotno meni pobudnik. Morebitno predhodno vlaganje javnih sredstev v izboljšanje kvalitete obravnavanih zemljišč, kot to navaja pobudnik, pa je lahko predmet presoje ekonomičnosti njihove spremembe namembnosti in ne pravne presoje. Glede na navedeno je pobuda očitno neutemeljena tudi v tem delu, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj