Jedro

Tožnica s tožbo zahteva sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu družbe s sedežem v Republiki Srbiji. Za zavarovanje te terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencu prepovesta razpolaganje s tem poslovnim deležem in vložitev predloga za obremenitev ali odsvojitev tega poslovnega deleža pri pristojnem organu v Republiki Srbiji. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je tožničina terjatev verjetno izkazana, ni pa verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu (s katerim se strinja tudi toženec v odgovoru na pritožbo), da bo zastavna pogodba, katere sklenitev zahteva tožnica s tožbo, sklenjena v Sloveniji, vendar pa pritožnica želi doseči vpis zastavne pravice v register v Republiki Srbiji. S sklicevanjem na predpise te države je izkazala, da je obstoj zastavne pogodbe, ki jo zasleduje s tožbo, predpostavka za dosego tega vpisa. Da bo lahko s sodbo izkazala obstoj te predpostavke, bo morala doseči priznanje sodbe v Republiki Srbiji. Obstoj domnevne baze iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ je zato izkazan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencu prepove (1) odsvojitev ali obremenitev 100 % poslovnega deleža v družbi A., Srbija,1 in (2) osebno ali po tretji osebi podati predlog za odsvojitev ali obremenitev navedenega poslovnega deleža pri Agenciji za privredne registre v Republiki Srbiji, ter se za kršitev prepovedi določi denarna kazen v višini 10.000 EUR.

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Začasno odredbo je predlagala za zavarovanje terjatve za sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu, ki ga ima toženec v družbi s sedežem v Republiki Srbiji. Zmotno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da sodbe ne bo treba izvršiti v tujini. Za zastavo poslovnih deležev je treba uporabiti srbsko pravo, vpis pa se izvede v pristojni register Republike Srbije. Tako po pravilih mednarodnega zasebnega prava, ki veljajo v Sloveniji, kot tudi po teh pravilih v Srbiji bo za izvršitev sodbe izključno pristojno sodišče Republike Srbije (tako smiselno sklep VSL III Ip 5766/2012). Za vodenje postopka je namreč merodajen kraj, kjer se nahaja premoženje, na katero je treba poseči. Ker si ugotovitvi, da bo zastava poslovnega deleža morala biti izvedena v skladu z zakonodajo Republike Srbije in da bo tožnik lahko sklenitev pogodbe zahteval v Sloveniji, nasprotujeta, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da prisilno izvršitev predstavlja že sama izdaja sodbe in da posebna izvršba ni potrebna, zmoten pa je zaključek o verjetni izkazanosti tožničine terjatve.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica s tožbo zahteva sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu družbe s sedežem v Republiki Srbiji. Za zavarovanje te terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencu prepovesta razpolaganje s tem poslovnim deležem in vložitev predloga za obremenitev ali odsvojitev tega poslovnega deleža pri pristojnem organu v Republiki Srbiji. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je tožničina terjatev verjetno izkazana, ni pa verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica je zatrjevala obstoj domnevne baze – da bo terjatev uveljavljena v tujini – te pa glede na to, da sodbe ne bo treba izvršiti v tujini, ni izkazala. Pritožbeni očitek o zmotnosti tega zaključka je utemeljen.

6. Obstoj verjetno izkazane nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ki je v zakonu določena kot ena od predpostavk za ugoditev predlogu za izdajo začasne za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), se domneva, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije (tretji odstavek 272. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZIZ). Po utrjenem stališču v sodni praksi je ta domneva podana vedno, kadar bi bilo treba sodbo domačega sodišča izvršiti v tujini, ne glede na to, ali sta upnik in dolžnik domači ali tuji osebi.2 Tudi po stališču teorije je začasno zavarovanje upravičeno že z dejstvom, da bo upnik na poti do realizacije svoje terjatve moral doseči priznanje sodbe v tujini in jo v tuji jurisdikciji tudi izvrševati.3

7. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu (s katerim se strinja tudi toženec v odgovoru na pritožbo), da bo zastavna pogodba, katere sklenitev zahteva tožnica s tožbo, sklenjena v Sloveniji,4 vendar pa pritožnica želi doseči vpis zastavne pravice v register v Republiki Srbiji. S sklicevanjem na predpise te države je izkazala, da je obstoj zastavne pogodbe, ki jo zasleduje s tožbo, predpostavka za dosego tega vpisa. Da bo lahko s sodbo izkazala obstoj te predpostavke, bo morala doseči priznanje sodbe v Republiki Srbiji. Obstoj domnevne baze iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ je zato izkazan.

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi zagotovitve dvostranskosti postopka, ki se zagotavlja v ugovornem postopku, namreč o predlogu ne more odločiti pritožbeno sodišče. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 365. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V nadaljevanju A., d. o. o. 2 Sodna praksa sledi pravnemu mnenju VS RS, sprejetem na občni seji VS RS 29. 6. in 30. 6. 1987 v zvezi z določbo tretjega odstavka 265. člena tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Glej Poročilo o sodni praksi, št. 1/87, str. 27. 3 M. Šipec idr., Začasne odredbe, GV založba, Ljubljana, 2001, str. 59. 4 V primeru ugoditve zahtevku bo v skladu z 238. členom ZIZ veljala za sklenjeno z dnem pravnomočnosti sodbe.