Jedro

Odškodnina za poškodovanje blaga je prav tako kot odškodnina za izgubo blaga omejena z najvišjim zneskom. Nadomestilo za poškodovanje blaga v nobenem primeru ne more presegati 8,33 obračunske enote za kilogram kosmate teže blaga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka V in VI izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013, pristojno Višje sodišče v Kopru.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 z dne 19.10.2012 tudi v 1. in 3. točki izreka, pri čemer se ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke na dan 1.3.2012 v višini 1.549,49 EUR, prav tako se ugotovi, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.10.2011 do 1.3.2012 v skupni višini 1.549,49 EUR, pri čemer se terjatvi pobotata na dan 1.3.2012 in se tožbeni zahtevek tožeče stranke v višini 1.549,49 EUR zavrne. Poleg tega je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15-ih dneh 11.494,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2012 dalje, poleg tega pa tudi pravdne stroške v višini 1.652,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku izpolnitvenega roka dalje.

Zoper to sodbo (ugodilni del in izrek o pravdnih stroških) se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni in zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je prevoznik pri poškodbah blaga odgovoren za znesek, ki pomeni zmanjšanje njegove vrednosti, obračunano glede na vrednost po prvem, drugem in četrtem odstavku 23. člena CMR. Iz prvega odstavka 23. člena CMR izhaja, da se vrednost blaga obračuna po njegovi vrednosti takrat, ko je bilo prevzeto na prevoz, in glede na kraj, kjer je bilo prevzeto. Prevoznik je ob delnem poškodovanju blaga odgovoren za razliko v vrednosti blaga, in sicer med vrednostjo blaga v kraju in času prevzema ter vrednostjo blaga po poškodovanju. Pravno relevantna je torej škoda, ki predstavlja razliko v vrednosti blaga, in sicer med vrednostjo blaga v času in kraju prevzema ter vrednostjo blaga po poškodovanju. Tožeča stranka v trditveni podlagi takšnih dejstev sploh ne zatrjuje in ne predlaga dokazov zanje. Tožba je torej nesklepčna. Sodišče prve stopnje je kršilo tudi materialno pravo, saj pri ugotavljanju višine škode ni upoštevalo specialnejših pravil CMR, ampak je škodo ugotavljalo po splošnih pravilih civilnega delikta. Sodišče je spregledalo, da o poškodbi blaga izrecno govori 25. člen CMR, ki napotuje na smiselno uporabo 23. člena CMR, kar pomeni, da je škoda limitirana tudi na način iz 23. člena CMR. Tožeča stranka ni podala konkretnih navedb o pravno relevantnih dejstvih. Tožeča stranka bi moralo v tožbi konkretno navesti poškodbe vsakega vozila in specifikacijo zahtevanih zneskov škode za vsako vozilo, saj so dokazi namenjeni zgolj preverjanju resničnosti zatrjevanih dejstev. Tožena stranka je zaradi nasprotnega ravnanja sodišča na narokih na zapisnik ugovarjala bistveno kršitev postopka. Izpodbijana sodba ni obrazložena in je obremenjena s kršitvijo iz 14. točke prvega odstavka 335. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo tožene stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je bilo dolžno po uradni dolžnosti paziti tudi na nekatere bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede pravilne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče nikakor ne soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da odškodnina za poškodovanje blaga po Konvenciji o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR) (1) ni omejena z najvišjim zneskom po tretjem odstavku 23. člena CMR. Odškodnina za poškodovanje blaga je prav tako kot odškodnina za izgubo blaga omejena z najvišjim zneskom. Nadomestilo za poškodovanje blaga v nobenem primeru ne more presegati 8,33 obračunske enote za kilogram kosmate teže blaga (2). Po drugem odstavku 25. člena CMR namreč odškodnina za poškodovanje ne sme presegati zneska, ki ga je treba plačati za popolno izgubo blaga, če je vsa pošiljka poškodovana, oziroma ne sme presegati zneska, ki ga je treba plačati za delno izgubo, če je le del pošiljke poškodovan. Obračunska enota pa je posebna pravica črpanja, kakor jo opredeljuje Mednarodni monetarni sklad (3), pri čemer se znesek iz tretjega odstavka 23. člena CMR pretvori v nacionalno valuto države, v kateri je sodišče, ki mu je zadeva dodeljena, in sicer na podlagi vrednosti te valute na dan sodbe ali na dan, za katerega sta se sporazumeli pogodbenici. Višjo odškodnino pa je mogoče zahtevati samo v primeru, če je bila vrednost blaga ali vrednost specialnega interesa za izročitev deklarirana po 24. in 26. členu CMR (šesti odstavek 23. člena CMR).

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je ostalo v obravnavani zadevi tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji sodišče prve stopnje jasno pozvala, naj pri svojem odločanj upošteva omejitev odškodnine po tretjem odstavku 23. člena CMR in v ta namen prek spleta vpogleda v objavljene podatke o teži med prevozom poškodovanih osebnih vozil (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 18.3.2014 - listovna št. 84 spisa). Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in v izpodbijanem delu (točka V in VI izreka) razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

op. št. 1: objavljena v dodatku Uradnega lista SFRJ, št. 11/58 op. št. 2: Zakon o ratifikaciji protokola h Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga, Uradni list RS, št. 14-64/2013. op. št. 3: gre za finančni instrument Mednarodnega monetarnega sklada (SDR), ki zajema košarico valut: euro, jen, funt in dolar, pri čemer se ključ razmerja med valutami spreminja vsakih pet let.