Jedro

Rok iz drugega odstavka odstavka 98. člena ZLV je prekluzivni rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv in da z iztekom tega roka neuveljavljena pravica ugasne. Tožnik zato, ker je za nepravilnosti izvedel šele kasneje, po preteku roka, ne more vplivati na tek zakonskih rokov. Na drugačno (vsebinsko) obravnavo ugovora ne more vplivati niti pritožnikovo sklicevanje na določbo 43. člena Ustave RS. Gre namreč za pravico, ki se uresničuje (tudi) preko določb ZLV in ureditev roka iz določbe drugega odstavka 98. člena ZLV, ne posega v določbo 43. člena Ustave RS, oziroma ne presega namena ureditve iz tega člena.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz izpodbijanega sklepa Občinskega sveta Laško, Občine Laško, številka 032-21/2010 z dne 27. 10. 2010, izhaja, da je tožena stranka, kot neutemeljeni zavrnila pritožbi predstavnika liste kandidatov stranke A., zoper delo volilnih organov.

S sklepom številka 040-27/2010 z dne 22. 10. 2010 je Občinska volilna komisija Občine Laško (v nadaljevanju OVK), ugovor predstavnika liste stranke A., A.A., z dne 19. 10. 2010, zavrgla kot prepoznega. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je predstavnik liste stranke A. A.A., dne 19. 10. 2010, pri OVK vložil ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov. Že v ugovoru je navedel, da ga vlaga izven zakonitega roka, vendar v roku 24 ur od trenutka, ko je kandidatka liste stranke A., B.B., izvedela za nepravilnosti pri delu volilnih organov, o čemer ga je seznanila v pismu z dne 18. 10. 2010. Ugovor je OVK obravnavala na svoji 13. seji, dne 21. 10. 2010, kot ugovor zoper delo volilnih odborov. Pojasnila je, da ima zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji, ugovor pa se skladno z določbo drugega odstavka 98. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993 do 45/2008-v nadaljevanju ZLV) lahko vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. Dan glasovanja je bila nedelja, 10. 10. 2010, s poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke pa je razvidno, da je bila na pošto oddana 19. 10. 2010 ob 15.09 uri, torej prepozno. Glede na navedeno OVK ni presojala vsebine ugovora.

Dne 19. 10. 2010 je Občinski odbor stranke A. Laško, predstavnik liste stranke A. A.A., na Občinski svet Občine Laško vložil še eno vlogo z naslovom „Pritožba zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov“.

Pritožnik v pritožbi oprti na 101. člen ZLV navaja, da se ne strinja z odločitvijo Občinskega sveta Občine Laško z dne 27. 10. 2010, ki lahko vpliva na potrditev mandatov in s katero je bila zavrnjena pritožba zoper sklep OVK, številka 040-27/2010 z dne 22. 10. 2010, ter pritožba z dne 19. 10. 2010. Pritožnik meni, da bi morala tako OVK, kot Občinski svet Občine Laško, upoštevati navedeni ugovor oziroma pritožbi in jih šteti kot pravočasno vložene in sicer v luči varstva volilne pravice. Meni, da prijava takšnih nepravilnosti predstavlja takšne napake, ki so, ali bi lahko bistveno vplivale na izid glasovanja in kršitev volilne pravice. Tako bi morala OVK postopati še posebej zato, ker gre za izvajanje oziroma uresničevanje volilne pravice iz 43. člena Ustave RS in s tem varstvo volilne pravice. Poudarja, da so bile pri delu OVK med neveljavne glasovnice uvrščene tudi takšne, na katerih je jasno izražena volja volivk in volivcev in bi morale biti štete med veljavne. V obravnavanih primerih je pravilno ugotavljanje neveljavnih glasovnic odločilnega pomena in bi bistveno vplivalo na izid glasovanja ter delitev mandatov, saj bi lahko na primer že ena nepravilno razvrščena glasovnica med neveljavne glasovnice, spremenila celotni volilni izid v Občini Laško. Prav tako OVK glasovnic, ki so bile poslane po pošti, ni razdelila po posameznih volilnih enotah, ampak samo v volilno enoto številka 1, čeprav so bile poslane od volivcev, ki v to volilno enoto ne sodijo, kar je bilo ugotovljeno naknadno, pri pregledu uradnih rezultatov glasovanja. Na podlagi navedenega je pritožnik že v pritožbi na Občinski svet Občine Laško predlagal, da se preverijo omenjene nepravilnosti in nezakonitosti ter zahteval, da se opravi pregled veljavnosti štetja glasovnic in izvede pregled pravilnosti vnosa rezultatov glasovanja po vseh voliščih v Občini Laško ter posledično ponoven izračun delitve mandatov. Navaja, da so vse pripombe razvidne iz ugovora in obeh pritožb. Opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 613/2002 in navaja, da bi morala OVK slediti varstvu volilne pravice in omogočiti ponovno vsebinsko presojo celotnega ugovora. Prav tako meni, da bi morala tako OVK, kot Občinski svet Občine Laško, upoštevati ugovor in šteti, da je bil vložen pravočasno. Tako bi morala OVK Občine Laško postopati tudi zato, ker gre za izvajanje oziroma uresničevanje volilne pravice iz 43. člena Ustave RS. Sodišču predlaga, da preveri očitane nepravilnosti v zvezi s pregledom vseh glasovnic, po vseh voliščih v vseh volilnih enotah Občine Laško; da se opravi pregled vseh glasovnic, pregled veljavnosti vseh glasovnic, veljavno štetje vseh glasovnic in pregled pravilnosti vnosa rezultatov glasovanja po vseh voliščih v vseh volilnih enotah občine Laško; da odredi ponoven pregled in štetje vseh glasovnic in s tem pri delitvi mandatov ovrže kakršenkoli sum o nepravilni razdelitvi mandatov ter da naj v najslabšem primeru odredi ponovni pregled in štetje vseh neveljavnih glasovnic in glasovnic sprejetih po pošti ter pri tem pri delitvi mandatov ovrže sum o nepravilni razdelitvi mandatov ter odredi omenjene preglede glasovnic v prisotnosti predstavnikov list strank B. in A., katerih mandata članov Občinskega sveta Občine Laško sta sporna.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da je pritožnik ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov, ki bi moral biti vložen 11. oktobra 2010 do 24 ure, vložil šele 19. 10. 2010, ob 15.09 uri. Ta ugovor je OVK obravnavala na svoji 13. seji, dne 21. oktobra 2010, na katero so bili povabljeni predstavniki stranke A. OO Laško in pritožnik. Pojasnjen jim je bil zakonski okvir in odgovor na vsebino ugovora, ki je bil vložen očitno mnogo prepozno. Tožnik je vztrajal pri ugovoru, zato je OVK dne 22. 10. 2010 izdala sklep, s katerim je ugovor tožnika z dne 19. 10. 2010, kot prepozen zavrgla. Pritožnik je iz enakih razlogov, kot ji je navajal že v ugovoru in z povsem enako vsebino, vložil pritožbo tudi na Občinski svet Občine Laško (Pritožba zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov). Tožnik je drugo pritožbo na Občinski svet Občine Laško vložil zoper odločitev Občinske volilne komisije, dne 26. oktobra 2010 in se v njej skliceval na sodbo Upravnega sodišča U 613/2002 in navajal, da bi morala Občinska volilna komisija ugovor šteti kot pravočasnega. Občinski svet Občine Laško je dne 27. oktobra 2010 s sklepom, številka 032-21/2010, obe pritožbi zavrnil kot neutemeljeni.

V nadaljevanju odgovora na tožbo se tožena stranka sklicuje na določilo 98. člena ZLV, ki določa, da se ugovor lahko vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja, tožnik pa je ugovor vložil šele 19. oktobra 2010, torej prepozno. Gre za materialno pravno prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati in ki se veže tudi na druge roke v zakonu. Tako mora volilna komisija odločiti o ugovoru najpozneje 4 dan po dnevu glasovanja in poročilo o izidu volitev sestaviti in ga poslati županu 6 dan od dneva glasovanja (90. člena ZLV). Roki so kratki zato, da se čim prej uveljavi volja volivcev in izvoljeni kandidati začnejo opravljati svoje funkcije. Sama okoliščina, da so člani stranke za domnevne nepravilnosti izvedeli kasneje, po poteku roka, na tek zakonskih rokov ne more vplivati. Prav tako na odločitev ne more vplivati sklicevanje na določbo 43. člena Ustave RS. OVK je tako s svojim sklepom z dne 21. oktobra 2010 povsem pravilno zavrgla ugovor kot prepozen in občinski svet pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Sodna praksa se je o tem vprašanju že izrekla.

V zvezi z vsebino ugovora, ki se nanaša na domnevno nepravilno delo volilnih odborov, pa obširno pojasnjuje, da je OVK v skladu z 99. členom ZLV dolžna po uradni dolžnosti paziti na pravilno in zakonito delo volilnih odborov. Vsebina ugovora je bila nedorečena in ni vsebovala podatkov, na katerem volišču, za katere od treh volitev in natančno v čem naj bi bila storjena domnevna nepravilnost, niti kdo in v kakšni funkciji je domnevno nepravilnost ugotovil. Splošna navedba, da naj bi šlo za uvrščanje veljavnih glasovnic na neveljavne, zaradi pripisov in risb na njih, ne zadošča, še posebej če ni navedeno na katerem volišču in za katere volitve naj bi se navedeno dogajalo in kdo naj bi bil za to odgovoren. Pojasnjuje postopek, katere glasovnice je šteti za neveljavne in se sklicuje na strokovno navodilo za delo volilnih odborov pri izvedbi lokalnih volitev, ki ga je izdala Državna volilna komisija. Prav tako so bili predsedniki in namestniki 6. oktobra 2010 na inštruktaži pri OVK ter praktično poučeni o tem, da porisane in morda dodatno popisane glasovnice ne vplivajo na potek ugotavljanja izida glasovanja, če se da iz njih ugotoviti prava volja tistega, ki je volil in nimajo nobenih posledic glede veljavnosti takšnih glasovnic. Če je kdo izmed članov volilnega odbora, ki so praviloma iz različnih političnih opcij, opazil domnevne nepravilnosti glede ugotavljanja veljavnosti oziroma neveljavnosti takšnih glasovnic, je njegova pravica in dolžnost, da na to opozori volilni odbor, njegove pripombe pa se vpišejo tudi v zapisnik. Politična stranka tožnika je imela na teh volitvah edina opazovalce, zaupnike, ki so bili registrirani za spremljanje dela posameznih volilnih odborov. Njihovih pripomb OVK ni prejela. Prav tako je OVK ugotovila, da zapisov o domnevnih nepravilnostih ni bilo v zapisnikih volilnih odborov, niti ni bila o tem, da ima kakšen volilni odbor kakšne težave pri razvrščanju veljavnih ali neveljavnih glasovnic, obveščena z volišč. Občinska volilna komisija tako tudi po uradni dolžnosti ni ugotovila nobenih nepravilnosti pri delu volilnih odborov in zato ni imela osnove za postopanje po 99. členu ZLV.

Kot tožbeno novoto šteje pritožbene navedbe, ki se nanašajo na glasovanje po pošti, saj teh ugovorov tožnik ni uveljavljal ali zatrjeval ne pri OVK, ne pri Občinskem svetu. Upoštevaje določilo tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-v nadaljevanju ZUS-1) stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost ta dejstva in dokaze predlagati v postopku pred izdajo akta. Pojasnjuje potek glasovanja po pošti in navaja, da bi tožnik moral in mogel navedena dejstva uveljavljati pred izdajo napadenega akta. Da je temu res tako, potrjuje v podčrtanem tekstu sam tožnik, ko navaja, da je bilo to ugotovljeno naknadno, torej gre za stanje zamude, enako kot pri ugovoru. Pri glasovanju po pošti tožeča stranka ni dobila nobenega glasu (6 glasovnic, 2 neveljavni, 2 za eno in dvakrat po 1 za druge liste), zato tožnik nima izkazanega niti pravnega interesa, ki je pravna predpostavka in predstavlja možnost, da tožnik v postopku ki ga sproža, izboljša svoj pravni položaj. Ker pri navedenem glasovanju po pošti tožnik ni dobil nobenega glasu, ne izkazuje potrebnega pravnega interesa in niti ne trdi, da bi bila prizadeta njegova pasivna volilna pravica. V obeh primerih gre za okoliščine in dejstva zaradi katerih je potrebno tožbo že iz formalno pravnih razlogov zavrniti.

V zvezi s vsebino pritožbe zoper odločitev OVK pa navaja, da je OVK 11. oktobra 2010 ob 12 uri ugotovila, da je prejela vrnjenih šest od sedmih paketov treh različnih glasovnic, poslanih volivcem po pošti, tistim, ki so takšno glasovanje zahtevali v pisni obliki in pravočasno – velja za volitve v občinski svet. Dve glasovnici sta bili neveljavni, dve sta bili za eno listo, po eno pa za dve drugi listi. Vse glasovnice so bile upoštevane, korektno zabeležene, vnešene v ustrezne rubrike, upoštevane pri Harejevem količniku in dHontovem sistemu (14. in 15. člen ZLV) za občino kot celoto in niso vplivale na razdelitev tako imenovanih neposrednih mandatov z izpolnitvijo praga za takšen mandat. Podpisani dve neveljavni glasovnici in štiri veljavne glasovnice za druge politične stranke in liste (ne tožnikove), v ničemer niso pomenile nikakršne spremembe volilnih rezultatov v smislu dodelitve mandatov, oziroma so še povečale razliko med količnikom tožnika in ostalimi političnimi opcijami.

V nadaljevanju pa tožena stranka ponovno pojasnjuje, da je tožnikove interpretacija sodbe Upravnega sodišča RS, U 613/2002, napačna. Navaja tudi, da tožnik očitno ne loči dela in pristojnosti posameznih volilnih teles, volilnih odborov in pristojnosti volilne komisije in zato pojasnjuje postopek po 41. členu ZLV ter 43. členu ZLV. OVK pritrjuje tožniku, da je pravilno uvrščanje glasovnic na veljavne in neveljavne sicer bistvenega pomena za ugotovitve volilnega izida in navaja, da so to delo volilni odbori korektno in pravilno opravili. Bistvo problema je, da je tožnik izgubil 23. mandat v Občinskem svetu z vnosom zadnjega volišča št. 22, kjer rezultat zanj ni bil ugoden. Sodišču predlaga, da v primeru, če bo ugotovilo, da je pritožba sploh popolna in primerna za obravnavo in je iz tega razloga ne bo zavrglo, pritožbo zavrne na podlagi 63. člena ZUS-1 in na podlagi 25. člena ZUS-1 odloči tudi o stroških postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 98. člena ZLV ima zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Po določbi drugega odstavka 98. člena ZLV, pa mora biti ugovor vložen najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja.

V obravnavanem primeru med strankama niso sporne okoliščine, ki se nanašajo na datum vložitve ugovora po 98. členu ZLV, v zvezi z nepravilnostmi pri delu volilnih odborov, saj pritožnik tako v samem ugovoru z dne 19. 10. 2010, v pritožbi z dne 26. 10. 2010 in pritožbi vloženi na sodišče, izrecno potrjuje, da takšen ugovor ni bil vložen v roku iz 98. člena ZLV. Vložitev ugovora po poteku roka iz drugega odstavka 98. člena ZLV razlaga s podatkom, da je ugovor vložil v roku 24 ur po tem, ko je kandidatka B.B. izvedela za nepravilnosti pri delu volilnih organov.

Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je rok iz drugega odstavka odstavka 98. člena ZLV prekluzivni rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv in da z iztekom tega roka neuveljavljena pravica ugasne. V konkretnem primeru so volitve potekale 10. 10. 2010, zato je rok iz drugega odstavka 98. člena ZLV potekel 11. 10. 2010 in je ugovor z dne 19. 10. 2010 vložen prepozno. Navedena (nesporna) ugotovitev po presoji sodišča pomeni, da je pravilna odločitev OVK, ki je zavrgla ugovor pritožnika glede dela volilnih odborov kot prepozno vloženega, saj ima podlago v zakonu (drugi odstavek 98. člena ZLV). Sodišče se strinja tudi s stališčem, ki ga je tožena stranka posredovala z odgovorom na pritožbo, da tožnik zato, ker je za nepravilnosti izvedel šele kasneje, po preteku roka, ne more vplivati na tek zakonskih rokov. Po presoji sodišča na drugačno (vsebinsko) obravnavo ugovora ne more vplivati niti pritožnikovo sklicevanje na določbo 43. člena Ustave RS. Gre namreč za pravico, ki se uresničuje (tudi) preko določb ZLV in ureditev roka iz določbe drugega odstavka 98. člena ZLV, po presoji sodišča ne posega v določbo 43. člena Ustave RS, oziroma ne presega namena ureditve iz tega člena.

Ne glede na navedeno ugotovitev, torej da je bil tožnikov ugovor vložen prepozno, pa sodišče pritrjuje tudi stališču tožene stranke, da je treba domnevne kršitve pri delu volilnih odborov konkretizirati, toliko bolj v konkretnem primeru, ko je za nazor nad delom volilnega odbora (volilnih odborov) imel pritožnik na voljo svoje zaupnike. Po določbi drugega odstavka 46. člena ZLV so namreč pri delu volilnih odborov in volilnih komisij volilnih enot lahko navzoči zaupniki kandidatov in list kandidatov. Gre za funkcijo, ki poleg volivcev samih, kandidatu omogoča zelo učinkovito uveljavljanje varstva volilne pravice, tudi v roku določenem v drugem odstavku 89. člena ZLV.

Ker je torej v konkretnem primeru pritožnik vložil ugovor po preteku roka iz drugega odstavka 98. člena ZLV, je po presoji sodišča OVK sklep številka 040-27/2010 z dne 22. 10. 2010 izdala na podlagi prej citirane zakonske določbe in ga pravilno zavrgla. Zoper odločitev OVK ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet do začetka 1. seje občinskega sveta (prvi odstavek 100. člena ZLV). Sodišče zato, ker je pritožnik ugovor vložil po preteku prekluzivnega roka iz drugega odstavka 98. člena ZLV, kot pravilno in utemeljeno na določbah ZLV, šteje tudi odločitev Občinski svet Občine Laško, ki je pritožnikovo pritožbo z dne 26. 10. 2010 zavrnil neutemeljeno.

V nadaljevanju pa sodišče ugotavlja tudi, da je pritožnik 19. 10. 2010, torej istega dne kot je vložil ugovor na podlagi 98. člena ZLV, na podlagi 100. člena ZLV, vložil tudi pritožbo zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov. Pritožbo je naslovil na Občinski svet Občine Laško, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrnil kot neutemeljeno. Sodišče v zvezi z navedeno odločitvijo ugotavlja, da je pritožnik navedeno pritožbo vložil samo na občinski svet, in da ni ne v času vložitve pritožbe z dne 19. 10. 2010, ne v pritožbi vloženi pri Upravnem sodišču RS, zatrjeval in ne dokazoval, da je o pritožbi odločila OVK na podlagi 99. člena ZLV. Določba 100. člena ZLV namreč dovoljuje vložitev pritožbe na občinski svet, pritožba pa je mišljena kot pravno sredstvo zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Ker torej pritožnik ni zatrjeval, da je pred vložitvijo obravnavane pritožbe z dne 19. 10. 2010 vložil ugovor po prvem odstavku 98. člena ZLV, bi morala tožena stranka pritožbo z dne 19. 10. 2010 zavreči. Tožena stranka je pritožbo sicer zavrnila in odločila meritorno, vendar po presoji sodišča to ni vplivalo na pravilnost njene odločitve, ker to ni vplivalo na nobeno pritožnikovo pravico, tudi zato ne, ker je pritožnik z ugovorom z istega dne, po postopku predvidenem v ZLV, že vložil ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilih organov.

Ker je sodišče na podlagi navedenega presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je pritožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.