Jedro

Dejstva, ki jih nasprotna stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. Priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Da bi se sodišče sploh spustilo v presojo dokazov, predlaganih v zvezi s tem dejstvom, bi ga torej morala tožena stranka najprej prerekati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 194184/2012 z dne 12. 12. 2012 tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.831,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V plačilo ji je naložilo tudi 271,38 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka izpostavlja, da tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza iz katerega bi izhajalo, da je tožena stranka kontejnerje uporabljala tudi po izteku najemnega razmerja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožena stranka navedbe tožnika, da je kontejnerje uporabljala tudi v spornem obdobju, ni zanikala. Zgolj pavšalna navedba, da prereka vse navedbe tožeče stranke namreč ne pomeni obrazloženega prerekanja z navedbo nasprotnih razlogov, kot ga zahteva 214. člen ZPP. Prav tako prerekanja tega dejstva ne pomeni trditev, da bi tožeča stranka lahko kontejnerje prevzela kadarkoli po izteku najemnega obdobja. Glede na to, da je tožeča stranka podala jasne trditve o tem, da je tožena stranka kontejnerje uporabljala, bi morala to (v kolikor je menila, da to ni res) tožena stranka jasno in nedvoumno zanikati. Dejstva, ki jih nasprotna stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana (2. odstavek 214. člena ZPP). Priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (1. odstavek 214. člena ZPP). Da bi se sodišče sploh spustilo v presojo dokazov, predlaganih v zvezi s tem dejstvom, bi ga torej morala tožena stranka najprej prerekati. Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dopisa tožeče stranke D. d.o.o. v katerem je tožeča stranka navedla, da je verjetno, da tožena stranka kontejnerje uporablja, kar pomeni, da tega še sama ni vedela.

6. Navedbe, da so bili sporni kontejnerji na istem gradbišču že preden jih je v najem vzela tožena stranka in so ji bili zato stroški demontaže in odvoza neupravičeno zaračunani, tožeča stranka prvič podaja šele v pritožbi. Kot takšne so prepozne in jih posledično ni mogoče upoštevati. Obravnavani spor namreč predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, v katerem morajo pravdne stranke vsa dejstva navesti že v tožbi oziroma odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi – 451. člen ZPP). Po tem lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo s katero odgovori na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP). Dejstva, ki jih stranke navajajo v drugih vlogah (vključno s pritožbo), se ne upoštevajo (453. člen ZPP).

7. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo.

8. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo. Ker odgovor na pritožbo ni doprinesel k odločitvi višjega sodišča, mora tožeča stranka sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali (155. člen ZPP).