Jedro

Nadaljevanje sodnega postopka po ZFPPod je možno zoper družbenike vseh tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B. Za presojo, ali je dopustno nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe, ni odločilno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju postopka izdan, pač pa, kdaj je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (ali v času veljavnosti ZFPPod ali v času veljavnosti ZFPPod-B).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo,da se postopek nadaljuje zoper pravnega naslednika prvotno tožene stranke A. P. od 10. 10. 2007 dalje.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil A. P., uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa, z izdajo sklepa o ustavitvi postopka oziroma eventualnega sklepa o nadaljevanju postopka pa počaka do odprave neustavnosti Zakona o spremembah ZFPPod.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik zmotno interpretira odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-117/07-19 z dne 21. 06. 2007, ker meni, da se lahko zoper družbenike izbrisanih družb nadaljujejo le tisti sodni postopki, ki so začeti zoper družbenike pred uveljavitvijo Zakona o spremembah ZFPPod (v nadaljevanju ZFPPod-B). Izpodbijani sklep naj bi bil po njegovem mnenju v nasprotju s citirano ustavno odločbo, ker je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka zoper pritožnika kot družbenika dne 22. 10. 2007, torej že po uveljavitvi ZFPPod-B. S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša. Iz 4. točke izreka zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da do odprave neustavnosti 1. in 3. člena ZFPPod-B ni mogoče začeti postopkov za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPod. Ker zoper neobstoječo družbo, ki je že izbrisana iz sodnega registra in je torej prenehala obstajati, postopka sploh ni mogoče začeti, je 4. točko izreka odločbe mogoče razumeti le tako, da ni mogoče začeti postopkov zoper družbenike tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPod-B. Po 6. točki izreka odločbe pa se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod.

Iz primerjave obeh točk odločbe Ustavnega sodišča bi bilo sklepati, da omenjena odločba ni uredila situacije, ko je bila družba že izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod, zoper družbenika pa do uveljavitve ZFPPod-B še ni bil začet postopek. Toda navedena praznina je zgolj navidezna. Kako je razumeti izrek citirane odločbe, izhaja namreč iz njene obrazložitve, zlasti njene 45. točke v zvezi z 29. do 32. točko obrazložitve, po kateri je 6. točko izreka odločbe treba razumeti tako, da se upravni in sodni postopki zoper družbenike izbrisanih družb nadaljujejo po ureditvi, ki je veljala do uveljavitve ZFPPod, pri čemer se učinek razveljavitve 4. člena ZFPPod-B razteza tako na 1. upnike, ki že razpolagajo s pravnomočno odločbo o terjatvi zoper izbrisano družbo ali njene družbenike, kot 2. na tiste, ki so imeli v času uveljavitve ZFPPod-B v teku postopke, v katerih so uveljavljali svoje terjatve do izbrisanih družb oziroma njihovih družbenikov in odločitev o obstoju njihove terjatve še ni bila pravnomočna, pa tudi 3. na upnike družb, ki so bile izbrisane v enem letu pred uveljavitvijo ZFPPod-B, ker bi zakonodajno spreminjanje položaja teh upnikov pomenilo poseg v njihove pridobljene oziroma pričakovalne pravice.

Iz povedanega izhaja logičen zaključek, da je nadaljevanje sodnega postopka po ZFPPod možno zoper družbenike vseh tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod že 26. 09. 2006, torej še pred uveljavitvijo ZFPPod-B. Slednji je namreč začel veljati 07. 04. 2007. S pritrditvijo stališču, kot ga izraža v pritožbi pritožnik, pa bi sodišče poseglo v pričakovalne pravice upnika, utemeljene na določbah ZFPPod. Drugače povedano: za presojo, ali je dopustno nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe, ni odločilno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju postopka izdan, pač pa, kdaj je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (ali v času veljavnosti ZFPPod, ali v času veljavnosti ZFPPod-B).

Ker se je izrecno uveljavljani pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, prvostopenjsko sodišča pa tudi ni zagrešilo ob reševanju pritožbe uradoma upoštevanih bistvenih postopkovnih kršitev (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).