Jedro

Sodišče je določilo stike v prostorih centra za socialno delo v prisotnosti socialne delavke, česar pritožnik v pritožbi ne izpodbija, pri časovni določitvi pa je upoštevalo le delovni čas centra za socialno delo. Pri tem ni preverilo niti obrazložilo ali oče zaradi omejitve prostosti lahko pride do centra za socialno delo v času, ki mu ga je določilo sodišče.

Izrek

Pritožbam tožene stranke se ugodiin se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu - v točki 4 izreka, kjer je bilo odločeno o stikih, razveljavi v celoti in v tem delu vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 17.junija 2000 sklenila D. M. rojena K., roj. 6.5.1981 in M. M., roj. 9.2.1980. Pod tč. 2 je skupno hči pravdnih strank A. M., roj. 16.5.2002 dodelilo v varstvo in vzgojo materi, pod tč. 3 je tožencu določilo preživnino od 1.6.2004 v višini 1.000,00 SIT mesečno, višji preživninski zahtevek za 19.000,00 SIT s pripadki pa je zavrnilo. Pod tč. 4 je odločilo o stikih očeta z mld. hčerko A. in sicer je določilo, da ima oče pravico do stikov zadnji petek v decembru 2004 in v letu 2005 vsak prvi in zadnji petek v popoldanskem času od 12 do 13 ure v prostorih Centra za socialno delo v V. s prisotnostjo socialne delavke vse dotlej, da bo toženec prestal prostostno kazen, mati pa mu mora te stike omogočiti, mld. A. pripeljati na Center za socialno delo, ko pa bo toženec nastopil pogojni odpust pa bodo stiki vsako sredo od 16 do 18.30 ure in vsako soboto od 9 do 18 ure, toženec ali njegova mati M. T. pa prideta mld. A. iskat na dom na K. ... in jo morata vrniti domov po končanem stiku. O stroških postopka je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka, vložila pa je dve pritožbi, eno preko pooblaščenke, drugo pa sama. Obe pritožbi sta pravočasni, v prvi pritožbi navaja, da izpodbija odločitev sodišča v delu, ko je odločilo o stikih in uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče kot nujno sodbo spremeni tako, da določi, da ima toženec do osebnih stikov z mld. hčerko A. zadnjo soboto v decembru 2004 in v letu 2005 vsako prvo in zadnjo soboto v popoldanskem času v prostorih CSD v V.. V pritožbi očita sodišču prve stopnje, da se je pri določanju stikov oprlo le na uradne ure, ki jih ima CSD kot upravni organ, na tak način pa mu je v bistvu odvzelo pravico do stikov. Sodišču je namreč izrecno povedal, da ob petkih ne more priti na stik s hčerko v zgodnjem popoldanskem času, saj se njegovi izhodi ob vikendih začenjajo ob petkih ob 19.00 uri zvečer. Meni, da centri za socialno delo niso le upravni organ, ki obratuje samo v točno določenem času, ampak obstajajo tudi dežurni socialni delavci. Zato meni, da mora sodišče upoštevati predvsem okoliščino, kdaj lahko pride na center za socialno delo in ne le uradne ure, oziroma delovni čas centra in da sodišče mora zagotoviti dežurnega socialnega delavca. Kot dokaz prilaga fotokopije dovolilnice za izhode za čas od 30.6.2004 iz katere nesporno izhaja, da vsak vikend, ko dobi prosti izhod, lahko oddide iz zavoda šele ob 19 uri. Zato je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabilo materialno pravo. V pritožbi, ki jo je toženec sam napisal prav tako navaja, da se pritožuje v delu, ko mu je sodišče določilo stike z mld. hčerko. Meni, da bi sodišče pri določanju stikov moralo upoštevati kdaj ima izhode iz zapora. Tudi pri določanju stikov po tem, ko bo prišel iz zapora sodišče ni upoštevalo socialne potrebe mld. hčerke in njega kot biološkega očeta ter ne zakonskih določil. Tudi sam ima namreč pravico do stikov in da vpliva na vzgojo hčerke, zato predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi in sodišču vrne v ponovno obravnavanje in da se upoštevajo vse okoliščine ter da se mu določijo stiki dva vikenda mesečno v trajanju 48 ur, vsak teden v mesecu po 1 dan v trajanju 5 ur, v času letnih počitnic 30 dni ter vse ostale počitnice, zimske in jesenske ter spomladanske v trajanju 3 dni.

Pritožba je utemeljena.

78.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa, da kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. čl., odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. Preden sodišče odloči mora ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. O tem mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Starševske pravice in dolžnosti so staršem dane v korist otroka. Po slovenski Ustavi so pravice obeh staršev do otroka enake, iz česar izhaja, oziroma bi moralo izhajati, da imajo starši tudi v primeru razveze pri vzgoji in varstvu otrok enake možnosti ne glede na spol in vse druge osebne okoliščine. Pravice staršev se lahko omejijo zgolj kolikor je to nujno potrebno, predvsem pa obema staršema v enaki meri. V primeru razveze zakonske zveze in dodelitve otroka enemu od staršev pride nujno do situacije, ko drugi od staršev nima več enake možnosti in vpliva na vzgajanje otrok, zato je potrebno, seveda v korist otroka, urediti takšne stike, ki se bodo lahko izvrševali in ki bodo koristni za otroka, drugemu staršu pa omogočili delno izvrševanje roditeljske pravice.

Pri odločanju o stikih je sodišče dolžno gledati na korist otroka, stike pa določiti na tak način, da se bodo lahko izvrševali. Že iz poročila Centra za socialno delo V. izhaja, da je center navedel, da je pri določitvi stikov treba upoštevati očetovo odsotnost zaradi prestajanja zaporne kazni, zato bi bilo pri vzpostavitvi stikov na začetku nujno sodelovanje oseb, ki jih otrok pozna in jim zaupa, potrebno pa bo tudi materino sodelovanje. Sodišče je določilo stike v prostorih centra za socialno delo v prisotnosti socialne delavke, česar pritožnik v pritožbi ne izpodbija, pri časovni določitvi pa je upoštevalo le delovni čas centra za socialno delo. Pri tem ni preverilo niti obrazložilo ali oče zaradi omejitve prostosti lahko pride do centra za socialno delo v času, ki mu ga je določilo sodišče. Tega dokaza sodišče ni izvedlo, zato pritožbeno sodišče sodbe sodišča prve stopnje v tem delu ne more preizkusiti in ne more pritožniku odgovoriti na pritožbene očitke. Zato je pritožba utemeljena in je bilo potrebno odločitev sodišča prve stopnje v tem delu razveljaviti, saj je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje (ZPP čl. 354).

Sodišče prve stopnje bo moralo ob ponovnem odločanju o stikih upoštevati vse okoliščine, ki so odločilnega pomena pri določanju stikov, predvsem pa starost otroka, osebne lastnosti staršev, bivalne razmere in toženčevo omejitev prostosti. Določiti bo moralo takšne stike, ki bodo v korist otroka, ki je star nekaj več kot 3 leta in ki mu jih bosta starša lahko omogočila kar v največji kvaliteti.