Jedro

Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko postavila dajatveni tožbeni zahtevek, ruši opisano razmejitev pristojnosti pravdnega in nepravdnega sodišča in je v nasprotju z dolgoletno sodno prakso, po kateri je ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju (in eventualna določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju) stvar pravdnega, delitev celotnega skupnega premoženja pa stvar nepravdnega postopka.

Pravilno je postopalo sodišče prve stopnje, ker glede parc. št. 142/2 k.o. H., ki je v lasti druge toženke, ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. odst. 316. čl. ZPP). Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (3. odst. 3. čl. ZPP). Iz zemljiškoknjižnega izpiska parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H. izhaja, da je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist prve toženke - Al.A.. Če je s pravnim poslom dogovorjena prepoved odsvojitve ali obremenitve vpisana v zemljiško knjigo (primerjaj s 4. odst. 38. čl. Stvarnopravnega zakonika), postane taka nepremičnina res extra commercium, vsako razpolaganje z njo pa bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi M.Č. in delno pritožbi prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi Al.A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v I. in III. točki, v II. točki pa glede premičnin ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi Al.A. zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke M.Č. zoper toženi stranki Al. in An.A., nazadnje modificirano

5.10.2004. Prav tako je zavrglo nasprotno tožbo tožeče stranke Al.A. zoper toženo stranko M.Č., nazadnje modificirano 5.10.2004. Odločilo je, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.

Proti sklepu sta se pritožili tožeča in prva tožena stranka.

Tožeča stranka oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožeča stranka) uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da lahko tožeča stranka v skladu z določbo 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zahteva, naj sodišče ugotovi obstoj kakšne pravice, takšna tožba pa se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve ugotovitvene tožbe. V zvezi s tem je treba opozoriti na določbo 60. v zvezi z 58. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - prečiščeno besedilo, ZZZDR), ki predstavlja podlago za vložitev tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka. Zanjo vsekakor ima pravni interes, saj namerava po izdaji odločbe pravdnega sodišča predlagati delitev po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja. An.A. je 5.10.2004 pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H., zato bi moralo sodišče prve stopnje izdati delno sodbo na podlagi pripoznave.

Prva tožena stranka oziroma tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju prva tožena stranka) prav tako uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, predlaga pa, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je imela prva toženka pravni interes na ugotovitvi, da vtoževane nepremičnine predstavljajo njeno posebno premoženje, kakor tudi, da so skupno premoženje določene premičnine, ki jih tožnik v tožbi ni opredelil kot skupno premoženje. Zaradi odločitve sodišča prve stopnje je prva toženka zelo presenečena, saj bi njeno nasprotno tožbo lahko zavrglo že na prvem naroku, ne pa, da je to storilo šele po enem letu, po vseh izvedenih dokazih. Nerazumljivo je razlogovanje glede postavitve dajatvenega zahtevka, ki po mnenju prve toženke, kadar gre za spor o obsegu oziroma deležih na skupnem premoženju, ni možen. Zmotno je pravno naziranje, da bi bil pravni interes za ugotovitveno tožbo podan le, če bi bil v teku nepravdni postopek. Napačno je sodišče prve stopnje ravnalo tudi, ker glede premičnin ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba prve tožene stranke pa je delno utemeljena.

O pritožbi tožeče stranke M.Č.: Pravno razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo (181. čl. ZPP), je zmotno.

Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe (2. odst. 181. čl. ZPP). V primeru prenehanja zakonske zveze pride do razdelitve skupnega premoženja (1. odst. 58. čl. ZZZDR). Če se zakonca, kadar njuna zakonska zveza preneha zaradi razveze, ne sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, delitev opravi sodišče v nepravdnem postopku.

Reševanje vprašanj, od katerih je odvisna delitev skupnega premoženja, to je, kaj vse spada v skupno premoženje zakoncev in višina deležev vsakega na skupnem premoženju, pa sodi v pravdni postopek. Pravno korist tožeče stranke je torej videti v njenem interesu, da se odstrani negotovost glede obsega in deležev na skupnem premoženju. Dopustnost ugotovitvene tožbe izhaja iz 59. čl. ZZZDR, ki ureja zakonito domnevo o enakih deležih na skupnem premoženju.

Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko postavila dajatveni tožbeni zahtevek, ruši opisano razmejitev pristojnosti pravdnega in nepravdnega sodišča in je v nasprotju z dolgoletno sodno prakso, po kateri je ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju (in eventualna določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju) stvar pravdnega, delitev celotnega skupnega premoženja pa stvar nepravdnega postopka.

Ker je sodišče prve stopnje napačno štelo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev pravdnega postopka iz 1. odst. 339. v zvezi z 181. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v I. točki in posledično v stroškovni odločitvi (III. točka izreka) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. ZPP).

Pravilno pa je postopalo sodišče prve stopnje, ker glede parc. št. 142/2 k.o. H., ki je v lasti druge toženke, ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. odst. 316. čl. ZPP).

Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (3. odst. 3. čl. ZPP). Iz zemljiškoknjižnega izpiska parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H. izhaja, da je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist prve toženke - Al.A.. Če je s pravnim poslom dogovorjena prepoved odsvojitve ali obremenitve vpisana v zemljiško knjigo (primerjaj s 4. odst. 38. čl. Stvarnopravnega zakonika, Uradni list RS, št. 87/02), postane taka nepremičnina res extra commercium, vsako razpolaganje z njo pa bi bilo v nasprotju s prisilnim predpisom.

O pritožbi prve tožene stranke: Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da prva toženka nima pravnega interesa za ugotovitev obsega in deležev na skupnem nepremičnem premoženju, čeprav iz nekoliko drugih razlogov od tistih, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu. Prva toženka je podatkih zemljiške knjige izključna lastnica parc. št. 361/3 vl. št. 236 k.o. Č. in solastnica (skupaj s svojim bratom) parc. št. 143/3 vl. št. 141 k.o. H.. Ker tožeča stranka ni solastnik, še manj pa izključni lastnik spornih nepremičnin, prva toženka z vloženo tožbo zase ne more doseči ugodnejšega položaja od tistega, ki zanjo izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Upoštevajoč zemljiškoknjižno stanje v konkretnem primeru, mora prva toženka, ki uveljavlja večji delež na skupnem premoženju od tožnika, to storiti z ugovorom, saj za nasprotno tožbo nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo v delu, ki se nanaša na nepremično skupno premoženje, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).

Vse navedeno pa ne velja za premično skupno premoženje pravdnih strank, na katerem tožeča stranka uveljavlja 2/3 delež, prva toženka pa 1/2 delež. Ker je torej v tem delu ugotovitvena tožba dopustna, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijani sklep v II.

točki razveljavilo glede premičnin in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. ZPP).

Tudi glede nasprotnega tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker ni izdalo delne sodbe na podlagi pripoznave.

Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe (4. odst. 316. čl. ZPP, kar je tožeča stranka neposredno po pripoznavi nasprotnega tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na premičnine, na naroku 31.8.2004 tudi storila.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavati tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju ter nasprotni tožbeni zahtevek prve toženke na ugotovitev obsega in deležev na premičnem skupnem premoženju.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. v zvezi s 4. odst. 165. čl. ZPP).