Up-122/98

15.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe mladoletnega S. Đ. iz M., ki ga zastopata starša M. in Š. Đ. iz M., na seji senata dne 15. junija 1998

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba S. Đ. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. K 55/98 z dne 17.4.1998 se ne sprejme v obravnavo.

2.V tem postopku nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

A.Starša pritožnika sta dne 4.5.1998 vložila ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa naveden sklep, s katerim je izvenobravnavni senat sodišča zavrnil predlog zagovornika mladoletnika za odpravo pripora.

1.V ustavni pritožbi starša mladoletnika navajata, da zoper izpodbijani sklep ni mogoča pritožba, zato so zoper njega izčrpana vsa pravna sredstva. Glede na to, da sta sklep prejela 29.4.1998 pa je ustavna pritožba tudi pravočasna. Menita, da so bile z izpodbijano odločitvijo sodišča njunemu sinu kot R. kršene človekove pravice in svoboščine iz 14. člena (enakost pred zakonom) in 22. člena (enako varstvo pravic) Ustave RS. Svoje trditve utemeljujeta s tem, da naj bi bil izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv. Obrazložitev sklepa pa naj bi bila v primerjavi z izrekom nejasna. Iz sklepa naj namreč ne bi bilo razvidno, "kakšno vlogo imata Đ. S. in H. A. pri tukajšnjem sodišču v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja ropa po cit. določilu". Ker naj v svoji funkciji ne bi bila konkretno določena, naj tudi ne bi bila osumljena, iz česar naj bi nesporno izhajalo, da sta oba že od 13.1.1998 priprta brez zakonske podlage. Zaradi tega naj bi bile tudi vse druge navedbe v izpodbijanem sklepu neutemeljene. Starša pritožnika predlagata, da Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odredi takojšnjo izpustitev pritožnika iz pripora ter naloži Okrožnemu sodišču v Mariboru plačilo stroškov postopka.

2.Z izpodbijanim sklepom je izvenobravnavni senat odločil o predlogu za odpravo pripora, ki je bil podan po vložitvi predloga pristojnega državnega tožilca za kaznovanje z mladoletniškim zaporom. V obrazložitvi sklepa senat ugotavlja, da je stališče zagovornika pritožnika, da sme senat za mladoletnike na podlagi drugega odstavka 472. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP) podaljšati pripor le še za dve meseca, sicer pravilno, vendar pa velja navedena določba le za čas trajanja pripravljalnega postopka. Po vložitvi predloga za kaznovanje pa mora senat odločati o razlogih za pripor po določbah, ki veljajo za polnoletne storilce kaznivih dejanj.

Nadalje senat ugotavlja, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti še vedno obstaja, saj glede na dosedanje življenje mladoletnika vsekakor obstaja realna nevarnost, da bi, če bi bil na prostosti, nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj zoper premoženje, h kakršnim je očitno nagnjen. Odrejen in že podaljšan pripor je po mnenju senata tako neogibno potreben za potek kazenskega postopka in je v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave RS.

B.

4.Ustavno sodišče je vpogledalo spis Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 55/98.

5.Ustava RS v 14. členu določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. Enakost pred zakonom je splošno ustavno načelo, ki pomeni, da se na enako dejansko stanje uporablja enaka norma. Predpisi se morajo uporabljati nearbitrarno v odnosu do vsakega posameznika. V postopku pred sodišči to načelo pomeni, da so sodišča, ki uporabljajo zakone v konkretnih primerih, dolžna enaka stanja obravnavati enako in torej dosledno uporabljati zakon, brez upoštevanja osebnih okoliščin, ki v pravnem pravilu niso navedene kot odločilne. Ob povsem enakem stanju ne sme priti do različne odločitve (OdlUS IV/2-181), to bi bila samovolja.

6.V 22. členu pa Ustava RS določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ta določba izvira iz splošnega načela o enakosti pred zakonom, predstavlja njegovo uporabo na področju sodnega in drugega varstva pravic in pomeni, da ima vsakdo glede enakih pravic enako varstvo. Protipraven bi bil naprimer postopek pred navedenimi organi, če bi ti razločevali svoje postopanje glede na osebne okoliščine človeka. Pravica do enakega varstva pravic pa ni kršena, če, glede na načelo proste presoje dokazov, sodišče samo odloči o tem, katera dejstva bo štelo za dokazana, oziroma o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost (OdlUS IV/2-178).

7.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) ustavno pritožbo preizkusilo v okviru zgoraj navedenih pravic in svoboščin, za katere zastopnika pritožnika trdita, da so mu bile kršene z izpodbijanim sklepom. Ustavno sodišče po proučitvi izpodbijanega sodnega sklepa ugotavlja, da sklep vsebuje vse nujne sestavine sodne odločbe. V uvodu sklepa sodišče jasno opredeljuje, da gre za odločitev izvenobravnavnega senata o predlogu za odpravo pripora, odrejenega zoper S. Đ., ki je v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja po drugem odstavku 213. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: KZ RS). V izreku sklepa sodišče predlog za odpravo pripora zavrne. V obrazložitvi sklepa pa sodišče pojasnjuje, da je S. Đ. v kazenskem postopku skupaj z A. H. Glede opisa kaznivega dejanja, katerega storitve sta utemeljeno osumljena, pa se sodišče sklicuje na predlog za kaznovanje, ki ga je zoper Đ. S. podal pristojni državni tožilec in je citiran v uvodu sklepa.V obrazložitvi sklepa sodišče tudi natančno navaja kdaj in s katerim sklepom je bil zoper pritožnika odrejen pripor in kdaj mu je bil pripor nazadnje podaljšan. Pojasnjena pa je tudi združitev mladoletniške kazenske zadeve s kazenskim postopkom zoper polnoletnega H. A. Sodišče v obrazložitvi odgovorja tudi na navedbe v predlogu za odpravo pripora in utemeljuje svoje stališče o utemeljenosti pripora in neutemeljenosti predloga za njegovo odpravo. V izpodbijanem sklepu sodišče nikjer niti ne navaja, da je pritožnik R., kaj šele, da bi zaradi navedene osebne okoliščine kakorkoli razločevalo svoje postopanje ali odločitev. Tudi iz kazenskega spisa ni razvidno, da bi sodišče zaradi te osebne okoliščine kako drugače obravnavalo pritožnika, kot obravnava druge obdolžence za tovrstna kazniva dejanja. Pri odločitvah o odreditvi in podaljšanju pripora ter o predlogih za njegovo odpravo pa je sodišče upoštevalo okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, pritožnikovo predkaznovanost, pa tudi njegove osebne okoliščine (npr. nezaposlenost), ki jih je na podlagi prvega odstavka 20. člena Ustave RS in 3. točke drugega odstavka 201. člena ZKP dolžno upoštevati.

8.Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da s sklepom, zoper katerega je vložena ustavna pritožba, sodišče očitno ni kršilo zatrjevanih človekovih pravic in svoboščin. Zato je na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS sklenilo, da ustavne pritožbe ne sprejme.

9.O stroških postopka je bilo odločeno v skladu z določbo prvega odstavka 34. člena ZUstS.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič ter člana sodnica in sodnik dr. Miroslava Geč - Korošec in dr. Peter Jambrek.

Predsednik senatadr. Boštjan M. Zupančič