Jedro

Nasprotna udeleženca, ki sta vložila ugovor skupaj, sta, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika. Sodišče prve stopnje bi zato moralo z nalogom za plačilo sodne takse k plačilu sodne takse pozvati oba nasprotna udeleženca. Ker je sodišče prve stopnje štelo ugovor nasprotne udeleženke za umaknjen, ker ni bila plačana sodna taksa za ugovor, ne da bi nasprotno udeleženko pozvalo k plačilu sodne takse (pozvalo je le nasprotnega udeleženca), ji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana absolutna kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke S. K. se ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša nanjo razveljavi in se v tem delu vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca N. K. se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša nanj.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep Dn 5015/2017 z dne 2.10.2017 štelo za umaknjen, ker nasprotna udeleženca terjane takse za ugovor v zakonskem 8-dnevnem roku nista plačala.

Zoper navedeni sklep se s skupno pritožbo pritožujeta N. K. in S. K.. Sklep izpodbijata zaradi tega, ker jima plačilni nalog za plačilo sodne takse ni bil pravilno vročen. Tega nista nikoli prejela. Predlagata vrnitev v prejšnje stanje. Sicer pa predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi in pritožnikoma ponovno pošlje plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor z dne 29.10.2017. Po ugotovitvah sodišča naj bi bil plačilni nalog pritožnikoma vročen s fikcijo dne 23.11.2017, sodno pisanje naj bi bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu pritožnikov. Vendar pritožnika naloga nista prejela. V pričetku druge polovice januarja 2018 sta pritožnika v hišnem nabiralniku opazila "modri listek" - obvestilo o prejetem pismu, iz katerega nista mogla razbrati, kdaj je bilo le -to puščeno v nabiralniku. To obvestilo o prispelem pismu ne ustreza določbam pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku. Na njem ni bil naveden datum, ko je bilo obvestilo puščeno v nabiralniku, kdaj je pisanje možno prevzeti na pošti, ni bilo niti podpisa vročevalca. Pritožnika sta po prejetju obvestila skušala pisanje prevzeti na pošti v S. B., vendar ga uslužbenka ni mogla najti. V nadaljevanju deloma povzemata določbo 141. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pojasnjujeta kaj je namen fikcije.

Pritožba N. K. ni utemeljena, pritožba S. K. je utemeljena.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je institut, ki ga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP; glej 116. člen in naslednji) in sicer ga predvideva v primerih, ko stranka zamudi procesni rok, kar pa logično predpostavlja odsotnost napak sodišča pri vročanju. S svojimi zgoraj povzetimi trditvami pa pritožnika zatrjujeta nepravilno vročitev, ki se po ustaljenem stališču sodne prakse v nobenem primeru ne bi mogla uveljaviti kot podlaga za vrnitev v prejšnje stranke. Sicer pa pritožbeno sodišče pritožnikoma pojasnjuje, da eventualna zamuda roka za plačilo sodne takse, niti ne predstavlja zamude procesnega roka, temveč materialnega roka (glej A. Galič, Pravdni postopek s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 473, točka 4). Glede na tretji odstavek 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) pa institut vrnitve v prejšnje stanje v zemljiškoknjižnem postopku niti ne pride v poštev. Glede na navedeno s konkretnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje pritožnika ne moreta uspeti.

V obravnavanem primeru sta ugovor vložila oba nasprotna udeleženca. Kot izhaja iz spisovnih podatkov pa je sodišče prve stopnje k plačilu sodne takse s plačilnim nalogom pozvalo le nasprotnega udeleženca N. K., nasprotni udeleženki S. K. pa naloga za plačilo sodne takse sploh ni vročilo.

Sodno takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju: ZST-1). V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Nasprotna udeleženca, ki sta vložila ugovor skupaj, sta torej, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika. Sodišče prve stopnje bi zato moralo z nalogom za plačilo sodne takse k plačilu sodne takse pozvati oba nasprotna udeleženca.

Ker je sodišče prve stopnje štelo ugovor nasprotne udeleženke za umaknjen, ker ni bila plačana sodna taksa za ugovor, ne da bi nasprotno udeleženko S. K. pozvalo k plačilu sodne takse, ji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana absolutna kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) v zvezi s 120 členom ZZK-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke S. K. ugodilo in izpodbijani sklep kolikor se nanaša nanjo razveljavilo (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko pozvati na plačilo sodne takse za vloženi ugovor in jo opozoriti na posledice morebitnega neplačila.

V zvezi s pritožbo nasprotnega udeleženca N. K. pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovnih podatkov, izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor vročen pritožniku N. K. in to s fikcijo 23.11.2017, ko je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stalnega bivališča pritožnika. Glede na to, da je vročilnica javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Pritožnik pa s svojimi pavšalnimi, dokazno nepodprtimi navedbami ne more omajati odločitve v delu, ki se nanaša nanj in temelji na vročilnici.

Zato je njegovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, kolikor se nanaša nanj, potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).