Jedro

V primeru, ko gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, lahko upnik predlaga izvršbo neposredno zoper dediče prvotnega dolžnika le, če razpolaga s sklepom o dedovanju, s katerim izkazuje prehod obveznosti na dediče, in s pravnomočnim sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi te verodostojne listine zoper prvotnega dolžnika (zapustnika), ki v dajatvenem delu predstavlja izvršilni naslov, sicer mora svojo terjatev uveljavljati v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 01.06.2004, opr.

št. , zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

Zoper izdani sklep je upnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da sodišče nekaterih pravno pomembnih dejstev sploh ni ugotovilo, posledično pa je napačno uporabilo tudi materialnopravni predpis.

Upnik je zoper dediča dolžnice D. B. vložil predlog za izvršbo na osnovi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 16.05.2001 v skladu s

24. členom ZIZ v povezavi z verodostojno listino (izvleček iz poslovnih knjig, tj. konta dolžnika št. 120/17823). Upnik je

17.05.1999 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v zapuščinskem postopku prijavil terjatev po pokojni D. B., dediča pa sta terjatev pripoznala, vendar upniku vse do danes nista nič plačala. Ker dediči po samem zakonu (142/1 in 143/3 Zakona o dedovanju) nerazdelno odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti svojega dednega deleža in ker sta oba dediča terjatev pripoznala, je upnik

21.05.2004 vložil predlog za izvršbo, prehod terjatev s pokojne dolžnice na dediča pa izkazal s pravnomočnim sklepom o dedovanju.

Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/00912 z dne 18.02.1999 izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo, saj ga je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 18.02.1999 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.

Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi oziroma razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) se izvršba dovoli na podlagi izvršilnega naslova (1. odstavek 17. člena ZIZ), izvršba za izterjavo denarne terjatve pa tudi na podlagi verodostojne listine (1. odstavek 23. člena ZIZ). Izvršba na podlagi verodostojne listine je posebna oblika izvršbe, saj upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom v smislu 2. odstavka 17. člena ZIZ, zato ZIZ v 1. odstavku 41. člena določa, da mora predlog za tako izvršbo vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče dolžniku naloži, da v osmih (v meničnih in čekovnih sporih pa v treh) dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (t. i. dajatveni zahtevek), dajatveni del pa je v takem primeru obvezna sestavina sklepa o izvršbi (2. odstavek 44. člena ZIZ). Lastnost izvršilnega naslova tako lahko pridobi (po pravnomočnosti) tudi dajatveni del sklepa o izvršbi, ki je izdan na podlagi verodostojne listine (primerjaj Galič, dr. A., Jan, M. In Jenull, H., Komentar ZIZ-A, str. 78), nima pa te lastnosti sama verodostojna listina, ki ima po sedanjem izvršilnem postopku le funkcijo dokazila (ibidem, str. 90).

ZIZ v 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 24. člena sodišču sicer res omogoča, da izvršbo dovoli tudi zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost prešla nanj, vendar se ta izjema ne razteza na primere, ko je predlog za izvršbo vložen na podlagi verodostojne listine. Upnik je predmetni predlog za izvršbo vložil na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju v povezavi z verodostojno listino - izvlečkom iz poslovnih knjig. Tak izvleček je nedvomno verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ, ključno vprašanje pa je, ali upnik razpolaga z izvršilnim naslovom ter z javno oziroma po zakonu overjeno listino, s katero dokazuje prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ.

Zakon o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15-645/1976, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZD) sicer ne izključuje možnosti, da je tudi sklep o dedovanju (lahko) izvršilni naslov, vendar to praviloma ni (primerjaj odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 482/99). Sklep o dedovanju je po svoji naravi ugotovitveni sklep, s katerim sodišče ugotovi, kaj spada v zapuščino, kdo so zapustnikovi dediči itd. (glej 162. člen in 214. člen ZD), ne vsebuje pa dajatvene obveznosti dedičev, temveč lahko upniku služi zgolj kot dokazilo o prehodu obveznosti z zapustnika na dediče. Dejstvo, da je upnik v obravnavani zadevi terjatev prijavil v zapuščinskem postopku, dediča pa sta jo priznala, tako v konkretnem primeru, ker ne vsebuje dajatvene obveznosti dedičev (glej sklep I D 155/99, priloga A1) ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 17. člena ZIZ. Če dediča ne bosta prostovoljno izpolnila obveznosti, bo lahko upnik svoje pravice lahko uveljavljal le v pravdi. Tega pa mu ne bi bilo potrebno storiti le, če bi razpolagal s pravnomočnim sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine (izvlečka iz poslovnih knjig) zoper prvotno dolžnico (zapustnico). Tak sklep bi v dajatvenem delu namreč predstavljal veljaven izvršilni naslov, ob pravnomočnem sklepu o dedovanju, s katerim razpolaga, pa bi bili izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev izvršbe zoper dolžnika (dediča) na podlagi 2. odstavka 24. člena ZIZ. Ker pa upnik s takim izvršilnim naslovom ne razpolaga, saj je bil, kot to sam zatrjuje in dokazuje v pritožbi, sklep o izvršbi zoper prvotno dolžnico razveljavljen, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegovega predloga za izvršbo pravilna.

Po obrazloženem se izkaže, da je pritožba upnika neutemeljena, drugih pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa tudi ni bilo, zato jo je bilo treba v skladu z 2. točko

365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP in je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.