11. 6. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Magajne, Ljubljana, in Vilija Kovačiča, Ljubljana, na seji 11. junija 2014

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 39/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju Odlok), ki ga je izdal Predsednik Republike Slovenije, vlagajo politična stranka Krščanski socialisti Slovenije, društvo "Davkoplačevalci Se Ne Damo", kot državljana (volivca) pa tudi zastopnika teh dveh pravnih oseb. Pobudniki navajajo, da imata politična stranka in društvo namen sodelovati na volitvah, njuna zastopnika pa pravni interes utemeljujeta z dejstvom, da sta kot državljana nosilca aktivne in pasivne volilne pravice.

2.Izpodbijanemu odloku pobudniki očitajo, da ni v skladu z Ustavo in Poslovnikom Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13 – v nadaljevanju PoDZ-1). Menijo, da pri izdaji Odloka niso bile spoštovane določbe Ustave in PoDZ-1, kar samo po sebi pomeni zanikanje pravnega reda. Vnašanje diskrecijskega odločanja v te postopke pa naj bi pomenilo tudi prekoračitev ustavnih pravic predsednika republike.

3.Glavna protiustavnost naj bi bila v tem, da ni bil upoštevan 30-dnevni rok za iskanje in predložitev kandidata za predsednika (nove) vlade, ki naj bi izhajal iz 111. člena Ustave in ki ga določa tudi 225. člen PoDZ-1. Pobudniki menijo, da je bil ta poslovniški rok napačno uporabljen. Pravilna razlaga naj bi bila takšna, da predsednik republike sicer lahko predlaga kandidata za predsednika vlade že pred iztekom 30-dnevnega roka, ne sme pa iskanja kandidata predčasno prekiniti zgolj na podlagi enega kroga posvetovanj z vodji poslanskih skupin. Pobudniki menijo, da bi morda v nadaljevanju posvetovanj poslanske skupine spremenile svoje stališče. Naslednja faza iskanja kandidata za predsednika vlade bi lahko nastopila šele po tem, ko kandidat predsednika republike v Državnem zboru ne bi bil izglasovan. Poleg tega pobudniki menijo, da imajo poslanci in poslanske skupine po tretjem odstavku 111. člena Ustave pravico predlagati svoje kandidate za predsednika vlade le v primeru, ko kandidat predsednika republike v Državnem zboru ne bi bil izglasovan. Zato Predsednik Republike Slovenije – potem ko se je odločil, da ne bo predlagal svojega kandidata za predsednika Vlade – ne bi smel čakati še 14 dni (in še nadaljnjih 48 ur), temveč bi moral takoj razpustiti Državni zbor, kar bi privedlo do povsem drugega datuma za izvedbo volitev.

4.Ker izpodbijani odlok temelji na drugačni razlagi Ustave in PoDZ-1 glede razpustitve Državnega zbora, kot po mnenju pobudnikov izhaja iz ustavnih in poslovniških določb, naj bi bila v posledici protiustavna in nezakonita tako datum razpustitve Državnega zbora kot tudi datum predčasnih državnozborskih volitev.

B.

5.Pobudniki niso priložili listin, iz katerih bi izhajalo, da sta pobudnika Andrej Magajna in Vili Kovačič zakonita zastopnika politične stranke Krščanski socialisti Slovenije oziroma društva "Davkoplačevalci Se Ne Damo". Ustavno sodišče je zato štelo, da sta pobudo vložila le Andrej Magajna in Vili Kovačič.

6.Odlok določa, da se Državni zbor razpusti z 2. 6. 2014 in da se predčasne volitve v Državni zbor izvedejo v nedeljo, 13. 7. 2014.

7.Pobudnika očitke o protiustavnosti in nezakonitosti Odloka utemeljujeta z ravnanjem Predsednika Republike Slovenije v postopku, ki je pripeljal do sprejetja odločitve o razpustitvi Državnega zbora. Menita, da je Predsednik nepravilno razlagal in uporabil določbe Ustave in PoDZ-1, ki urejajo postopek razpustitve Državnega zbora, in zato določil nepravilni datum njegove razpustitve. Spornosti volitev pobudnika posebej ne utemeljujeta, temveč očitek o spornem datumu predčasnih volitev navajata le kot posledico domnevno napačno določenega datuma razpustitve Državnega zbora. To pomeni, da pobudnika po vsebini dejansko izpodbijata le I. razdelek Odloka, ki določa, da se Državni zbor razpusti z 2. 6. 2014.

8.Ustava ureja razpustitev Državnega zbora v četrtem in petem odstavku 111. člena (volitve predsednika vlade) in v prvem odstavku 117. člena (zaupnica vladi), v vseh primerih zaradi neizvolitve predsednika vlade in s tem nezmožnosti oblikovanja vlade. Ustava v navedenih členih določa, da predsednik republike hkrati z razpustitvijo Državnega zbora razpiše tudi predčasne volitve. Ustava torej loči akt razpustitve Državnega zbora od akta predčasnih volitev, čeprav določa, da se sprejmeta hkrati.

9.Predsednik Republike Slovenije je odločitvi o razpustitvi Državnega zbora in o predčasnih volitvah sprejel v obliki enotnega odloka, čeprav gre za vsebinsko različni odločitvi. Če je odlok predpis, ima v hierarhiji pravnih aktov naravo podzakonskega splošnega pravnega akta.[1] Vendar je lahko vsebina podzakonskega splošnega akta tudi norma posamične narave. Tak akt, ne glede na svojo formalno označitev oziroma poimenovanje, ni predpis.[2] Tudi iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da je za določitev, ali gre za predpis ali ne, pri podzakonskih aktih bistven materialni kriterij.[3]

10.Ustavno sodišče se je z razpustitvijo Državnega zbora doslej ukvarjalo le z vidika njegovih pooblastil v času razpustitve. Pri tem pa je sprejelo stališča, ki so pomembna tudi za obravnavani primer. Tako iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-23/12 z dne 5. 4. 2012 (Uradni list RS, št. 30/12, in OdlUS XIX, 35) izhaja, da je namen akta predsednika republike, s katerim v ustavno predvidenih primerih razpusti Državni zbor, skrajšanje mandatne dobe Državnega zbora in začetek postopka predčasnih volitev, in stališče, da z aktom o razpustitvi Državnega zbora predsednik republike ugotovi, da so izpolnjeni ustavni pogoji za razpis predčasnih volitev.

11.Razpust Državnega zbora je samostojen akt predsednika republike, ki ima sam po sebi pravne učinke na Državni zbor. Pomeni izpeljavo načela delitve oblasti v slovenskem parlamentarnem sistemu (drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave). Razpustitev Državnega zbora se torej vedno nanaša na konkretni Državni zbor in je posledica konkretnih političnih razmerij v njem samem ter med njim in Vlado. Zato ta akt nima neposrednih pravnih učinkov navzven, do drugih organov ali do posameznikov. Glede na to akt o razpustitvi Državnega zbora, ne glede na to, da je del vsebine odloka, ki ga je izdal Predsednik Republike Slovenije, ni predpis.

12.Ustavno sodišče glede na 160. člen Ustave ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti akta, ki ni predpis. Zato o aktu Predsednika Republike Slovenije o razpustitvi Državnega zbora ni pristojno odločati. Ker akt o razpustitvi Državnega zbora, kot že rečeno, obsega le razmerje med Predsednikom Republike Slovenije in Državnim zborom, lahko Državni zbor ugotavlja, ali je Predsednik pri sprejemu te odločitve kršil Ustavo ali huje kršil zakon.

13.Glede na povedano je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) in petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

Opombe

[1]Glede razlike med občinskimi odloki in odloki državne uprave glej več L. Šturm v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 1353 in 1357.

[2]V tem se podzakonski akti razlikujejo od zakonov, kjer je za presojo narave akta bistven le formalni kriterij poimenovanja. Glej več S. Nerad v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 1423 in 1427.

[3]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-201/96 z dne 14. 6. 1996 (Uradni list RS, št. 34/96, in OdlUS V, 99, 9. točka obrazložitve).