Jedro

Sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika v izterjavo je zgolj naslednje procesno dejanje v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ki sledi sklepu o rubežu terjatve. Z navedenim sklepom pa ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zato slednji nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper ta sklep.

Izrek

Pritožba dolžnikovega dolžnika z dne 20. 9. 2006 se zavrže. Dolžnikov dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom preneslo terjatev dolžnika, ki jo ta ima do dolžnikovega dolžnika G. p. G., d.d., V. c. ..., L.-P., na podlagi začasnih situacij št. ... z dne 16. 2. 2005 v znesku 12,102.048,00 SIT z zapadlostjo 3. 6. 2005 in št. 38/2005 z dne 18. 3. 2005 v znesku 3,673.836,00 SIT z zapadlostjo 30. 6. 2005, na upnika v izterjavo.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil dolžnikov dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zaključilo, da je zamudil rok za izjavo o zarubljeni terjatvi, kar pa ne drži. Glede na to, da se je bil dolžan o zarubljeni terjatvi izjaviti v roku treh dni po prejemu sklepa o rubežu terjatve, ki ga je prejel dne 1. 6. 2006, se je navedeni rok iztekel 4. 6. 2006, ki pa je bil nedelja, zato je bila njegova izjava, poslana sodišču prve stopnje priporočeno po pošti naslednji dan, tj. 5. 6. 2006, pravočasna. Ker torej ni zamudil roka za izjavo o zarubljeni terjatvi, bi moralo sodišče prve stopnje presojati vsebino te izjave in zavrniti prenos terjatve na upnika v izterjavo.

Pritožba je nedovoljena.

V skladu s III. odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Sodišče druge stopnje zavrže pritožbo, če je ta nedovoljena (1. točka 365. člena v zvezi s 343. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavane pritožbe. Najprej je treba ugotoviti, da dolžnikov dolžnik ni stranka izvršilnega postopka. Nadalje pa z izpodbijanim sklepom tudi ni bilo vsebinsko odločeno o preneseni terjatvi (terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa), ampak je sodišče prve stopnje v skladu z določbami ZIZ, ki urejajo izvršbo na denarno terjatev dolžnika, po pravnomočnosti sklepa o rubežu terjatve z dne 9. 2. 2006 in po poteku roka iz 115. člena ZIZ izdalo še sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika v izterjavo, ki pa je zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve. Dolžnikovemu dolžniku je z določbo IV. odstavka 107. člena ZIZ izrecno odvzeta pravica do pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve, s katerim je dolžnikovemu dolžniku le prepovedano poravnati zarubljeno terjatev upniku, to je dolžniku. Z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje pa je terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika zgolj prenesena upniku v izterjavo, kar pomeni, da v njem ni ugotovljen obstoj navedene terjatve, niti ni dolžnikovemu dolžniku naloženo, da navedeno terjatev plača upniku. Izpodbijani sklep torej v ničemer ne posega v pritožnikove pravice, zato mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper ta sklep. V primeru, da bo upnik nadaljeval s postopkom za izterjavo zarubljene in prenesene terjatve, pa bo dolžnikov dolžnik proti njemu lahko uveljavljal vse tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku (III. odstavek 120. člena ZIZ).

Dolžnikov dolžnik pa v pritožbi izpostavlja zgolj dejstvo, da se je pravočasno izjavil o zarubljeni terjatvi in da torej ni zamudil s sklepom z dne 9. 2. 2006 postavljenega roka za izjavo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni napravilo takšnega zaključka, kot to zmotno meni pritožnik. V obrazložitvi je namreč sodišče prve stopnje zapisalo, da se je dolžnikov dolžnik izjavil o zarubljeni terjatvi, da pa ob upoštevanju dejstva, da je potekel rok iz 115. člena ZIZ, izdaja še sklep o prenosu zarubljene terjatve. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje štelo, da je potekel rok osmih dni, kot je določeno v II. odstavku 115. člena ZIZ. V skladu z navedenim določilom sodišče izda sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika. Če pa se dolžnikov dolžnik o terjatvi ni izjavil (za kar pa ne gre v obravnavanem primeru), pa po poteku roka v katerem bi se moral izjaviti. Glede na to, da se je v obravnavanem primeru dolžnikov dolžnik o zarubljeni terjatvi izjavil z vlogo z dne 5. 6. 2006, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, in da je potekel tudi osem dnevni rok iz II. odstavka 115. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

Ker je pritožba dolžnikovega dolžnika z dne 20. 9. 2006 zaradi pomanjkanja pravnega interesa nedovoljena, jo je sodišče druge stopnje v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

Dolžnikov dolžnik s pritožbo ni bil uspešen oziroma njegova pritožba ni dovoljena, zato mora sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).