Jedro

Kadar je oškodovanec pravna oseba lahko voljo za pregon storilca z vložitvijo predloga za pregon izjavijo njeni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci. Zaposleni lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila. Ker je pooblastilo mogoče podeliti le v okviru lastnih upravičenj, prokurist ob mešani oziroma skupni prokuri ne more samostojno podati pooblastila za vložitev predloga za pregon.

Izrek

I.Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zoper obsojenega A. A. iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne obtožba, da je drugemu vzel tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, vrednost ukradene stvari pa je majhna in si je hotel prilastiti stvar take vrednosti s tem, ko je dne 6. 3. 2021 v prodajalni B., iz prodajne police vzel tri parfume znamke H. Boss The scent 50 ml, M. Jacobs So Fresh 75 ml in D&G Dolce Rosa 50 ml ter si jih na škodo družbe B. d. o. o., protipravno prilastil, v skupni vrednosti 188,47 EUR. S čimer naj bi storil kaznivo dejanje po drugem in prvem odstavku 204. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

II.Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Krškem je s sodbo I K 23638/2021 z dne 29. 11. 2022 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. Izreklo mu je kazen štiri mesece zapora. Obsojencu je v plačilo naložilo premoženjskopravni zahtevek oškodovane družbe B. d.o.o. v znesku 188,47 EUR. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, stroške zagovornika je naložilo v breme proračuna. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo VII Kp 23638/2021 z dne 22. 3. 2024 zavrnilo pritožbo zagovornika obsojenca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

2.Obsojenčev zagovornik vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo iz vseh zakonskih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi spremeni tako, da se zavrnejo vse obtožbe zoper obsojenca oziroma podredno, da se ga obtožb oprosti.

3.Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP predlagal, da sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritrjuje navedbam zahteve, da ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se omejitev prokure nanaša le na razpolaganje s premoženjem, sodišče druge stopnje pa ni imelo zadosti podatkov za odločanje o veljavnosti pooblastila za vložitev predloga za pregon.

4.Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca sta bila obsojenec in njegov zagovornik seznanjena. Zagovornik je v izjavi o odgovoru vztrajal pri zatrjevanih kršitvah in predlogu ter nasprotoval tožilčevemu predlogu, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

B.

5.Zagovornik uveljavlja kršitev po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, da predloga za pregon ni podala upravičena oseba, ker je pooblastilo za podajo predloga za pregon, ki ga je na podlagi tega pooblastila vložila poslovodja poslovalnice B. C. C., podala le prokuristka oškodovane družbe D. D., čeprav iz sodnega registra izhaja, da je prokuristka lahko oškodovano družbo zastopala le skupaj z direktorjem ali v njegovi odsotnosti z drugim prokuristom, zaradi česar pooblastilo po stališču vložnika ne more šteti kot veljavno.

6.Določbe 52. in 53. člena ZKP urejajo predpostavke predloga za kazenski pregon, ki ga je upravičen podati oškodovanec, torej tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (6. alineja 144. člena ZKP). Pregon je tako pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na predlog, odvisen od volje oškodovanca.1 Predlog mora biti podan v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Če je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, se šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon (drugi odstavek 53. člena ZKP). Obstoj predloga za pregon je procesna predpostavka skozi celoten postopek, zato predlog ni potreben le za uvedbo pregona, ampak tudi celoten čas do konca glavne obravnave (torej ga oškodovanec ne sme umakniti). Kadar je oškodovanec pravna oseba, lahko voljo za pregon storilca z vložitvijo predloga za pregon izjavijo njeni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci. Zaposleni lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila.2

7.Glede na povzeta pravna izhodišča je odločilno dejstvo, ali je imela vodja poslovalnice C. C. veljavno pooblastilo za vložitev predloga za pregon v imenu oškodovane družbe. Sodišče prve stopnje se do veljavnosti pooblastila za vložitev predloga za pregon ni opredelilo, saj stranke veljavnosti pooblastila niso izpodbijale. Vložnik pa utemeljeno graja stališče sodišča druge stopnje v zvezi s pritožbenimi navedbami o neveljavnosti pooblastila, ki ga je podala prokuristka, da se omejitev prokure nanaša le na razpolaganje s premoženjem družbe oziroma sklepanje poslov, s katerimi se lahko zmanjša premoženje družbe, in na sprejem drugih odločitev, ki se nanašajo na premoženje družbe, ne pa na pooblastilo zaposlenim v poslovalnici za vložitev predloga za pregon. Takšno stališče pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno.

8.Prokura v izhodišču po določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) prokuristu daje upravičenje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen, v tem okviru lahko zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi (tretji odstavek istega člena). Omejitve prokure po drugem odstavku 35. člena ZGD-1 nimajo pravnega učinka proti tretjim osebam. Od tega splošnega pravila pa obstajajo izjeme, ki so vezane na odsvojitve in obremenitve nepremičnin (prvi odstavek 35. člena ZGD-1), omejitev zastopanja samo na poslovanje posamezne podružnice (drugi odstavek 33. člena ZGD-1) in določitev skupne oziroma mešane prokure (prvi in tretji odstavek 34. člena ZGD‑1).3 Slednjo omejitev uveljavlja zagovornik s podatki spisa podprtimi navedbami, da iz sodnega registra izhaja, da sme prokuristka D. D. zastopati družbo le skupaj z direktorjem, v njegovi odsotnosti pa z drugim prokuristom. Takšna omejitev vpliva na celoten obseg prokure, kot jo določa prvi odstavek 35. člena ZGD-1, torej na vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, kamor se uvršča tudi predlog za kazenski pregon. Ker je pooblastilo mogoče podeliti le v okviru lastnih upravičenj, prokurist ob mešani oziroma skupni prokuri ne more samostojno podati pooblastila za vložitev predloga za pregon.

9.Prokuristka D. D. glede na navedeno ni mogla samostojno podati veljavnega pooblastila za vložitev predloga za pregon. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa izhaja, da je pisno pooblastilo podpisala le prokuristka, zato predloga za pregon, ki ga je podala vodja poslovalnice, ni mogoče šteti za veljavno voljo oškodovane družbe. Posledično ni izpolnjena procesna predpostavka, kar je okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, izpodbijana sodba pa je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

10.Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče na podlagi 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo za očitano kaznivo dejanje. V posledici takšne odločitve pa je na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obsojenca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika naložilo v breme proračuna.

11.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

Op. št. (1)M. Šepec in L. M. Tomažič v M. Šepec, Kazenski zakonik (KZ-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2021, 141-142.

Op. št. (2)S. Zgaga Markelj v M. Šepec, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2023, str. 408.

Op. št. (3)N. Plavšak v M. Kocbek, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2014, str. 203-204.

Zveza

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 52, 52/1, 53, 53/2 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 34, 34/1, 34/3, 35, 35/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.