Jedro

Tožnica lahko v postopku varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnica nepremičnine na vplivnem območju, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se ne tičejo neposredno njenih interesov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor odločila, da se gradbeno dovoljenje št. 351-1033/2005-15 z dne 4. 1. 2006 pusti v veljavi ter da morajo predlagatelji obnove postopka nasprotni stranki povrniti stroške upravnega postopka v znesku 795,14 EUR. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo investitorju družbi A. d.o.o. z odločbo z dne 4. 1. 2006 izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo zahodnega dela objekta, v katerem se uredi avtopralnica, in sprememba namembnosti dela objekt na JV strani v gostinski obrat brez hrane, vse na zemljišču prc. št. 739/1 in 740/1 k.o. ... Z odločbo tožene stranke z dne 25. 10. 2010 je bila dovoljena obnova navedenega postopka v obsegu, da se predlagatelji obnove zaslišijo kot stranke v postopku. V obnovljenem postopku je upravni organ razpisal ustno obravnavo dne 5. 2. 2014, na kateri je pooblaščenec B.B. izjavil, da je treba v postopku upoštevati ugotovitve iz revizije poročila o oceni vplivov na okolje, katero je dne 16. 5. 2006 izdelal C. Po mnenju predlagateljev obnove je presežena raven hrupa, s čimer je poseženo v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja. Glede pravice do zdravega življenjskega okolja je že Upravno sodišče v zadevi I U 283/2011 zavzelo stališče, da ljudje, ki živijo v neki krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Tako vsak vpliv še ne pomeni prekomernega posega v pravni položaj prizadete osebe. V konkretnem primeru pa stranski udeleženci niso z ničemer izkazali, da bi izdano gradbeno dovoljenje poseglo v kakšne njihove z zakonom določene pravice ali pravne koristi. Zgolj splošna navedba, da se posega v pravice do zdravega življenjskega okolja, za to ne zadošča. Pri izdaji spornega gradbenega dovoljenja je bila upoštevana takrat veljavna zakonodaja, stranski udeleženci pa v obnovljenem postopku niso izkazali, da bi bilo poseženo v kakšno njihovo z zakonom določeno pravico ali pravno korist, zato je upravni organ izdano gradbeno dovoljenje pustil v veljavi.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku glede na obseg, v katerem je bila obnova postopka dovoljena, zavrnila pritožbo stranskih udeležencev kot neutemeljeno. V obravnavanem primeru so predlagatelji obnove svoj predlog temeljili na reviziji poročila o oceni vplivov na okolje, vendar so z navedenim poročilom izkazali le, da je vplivno območje gradnje prikazano napačno, torej da njihove nepremičnine ležijo v vplivnem območju gradnje. V zadevi pa je bistveno, ali bo glede na načrtovane rešitve ter strokovno oceno vplivov na okolje z dne 30. 11. 2005 obremenitev okolja s hrupom presegla mejne vrednosti po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Glede navedenega se tožena stranka strinja z zaključkom organa prve stopnje, da stranski udeleženci niso uspeli dokazati, da hrup gradnje in uporabe objekta presega dopustne vrednosti hrupa za obravnavano območje, ki spada v III. območje varstva pred hrupom. Revizija poročila, na katero se sklicujejo stranski udeleženci, ne navaja podatkov, da je varovani nivo v konkretnem primeru presežen, temveč se le sklicuje na oceno vpliva na okolje z dne 30. 11. 2005, v kateri je ugotovljeno, da bodo vrednosti hrupa zaradi obratovanja parkirišča na imisijskem mestu IM-1 višje kot so dovoljene za dnevni čas, zaradi česar se predvidi izvedba protihrupne zaščite na vzhodni strani zemljišča s parkiriščem. Vendar pa je bila navedena ocena v dodatku iz junija 2006 korigirana tako, da hrup na parkirišču ne bo presežen, zato tudi postavitev protihrupne zaščite ni potrebna. Navedeni spremembi ocene vplivov na okolje pa stranski udeleženci niso podali nobenih ugovorov niti dokazov, ki bi omajali takšno oceno o vplivih na okolje.

Tožnica v tožbi ugovarja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter kršitve materialnega prava. Sklicuje se na ugotovitve, ki izhajajo iz revizije poročila o oceni vplivov na okolje, ki jo je izdelal C. ter iz katerega izhaja, da je bilo vplivno območje prikazano napačno. Po prepričanju tožnice je presežena raven hrupa, s tem pa je s spornim gradbenim dovoljenjem poseženo v njeno pravico do zdravega življenjskega okolja. Glede ocene o vplivih na okolje z dne 30. 11. 2005 meni, da je navedena ocena pomanjkljiva, ker ne prikazuje obstoječega in tudi ne bodočega stanja. Prav tako so v oceni nasprotujoče ugotovitve, ker se ugotavlja, da bo na imisijskem mestu IM-1 hrup presežen, v sklepu ocene pa se navaja, da bodo vplivi hrupa v okolje zmerni, torej sprejemljivi. Sicer pa je investitor tisti, ki mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, nikakor pa tega ni dolžna oseba, ki bo z gradbenim posegom prizadeta. Iz revizije poročila o oceni vplivov na okolje nedvomno izhaja, da je ocena, ki jo je predložil investitor, neuporabna ter da so potrebne vsebinske spremembe in dopolnitve. Sklicuje se tudi na sodbo tega sodišča opr. št. U 651/2007 z dne 7. 7. 2009 v zvezi z dovolitvijo obnove postopka, v kateri je sodišče tudi navedlo, da ugotovitev iz revizije poročila o oceni vpliv na okolje zadošča za zaključek, da je bilo vplivno območje predvidenega posega v prostor določeno napačno. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda odločba v upravni zadevi. Na podlagi podatkov, ki so bil zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, izda pristojni organ odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka. Z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo (prvi odstavek 270. člena ZUP). V predmetni zadevi je bila dovoljena obnova postopka izdanega gradbenega dovoljenja št. 351-1033/2005-15 z dne 4. 1. 2006 investitorju A. d.o.o. za legalizacijo zahodnega dela objekta, v katerem se uredi avtopralnica in spremembo namembnosti dela objekta na JV strani v gostinski obrat brez hrane, vse na zemljišču parc. št. 739/1 in 740/1 k.o. ..., in sicer v obsegu, da se v postopek kot stranke vključijo predlagatelji obnove postopka, tudi tožnica, ker naj bi območje za določitev strank segalo tudi na njeno nepremičnino.

Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnica, kljub temu, da je to možnost imela, ni predložila dokazil, s katerimi bi izpodbila ugotovitve iz dodatka k oceni o vplivih na okolje, z datumom junij 2006, ki ga je izdelal D. Iz navedene dopolnitve ocene o vplivih na okolje izhaja, da bo vpliv hrupa v avtopralnici, ki bo v zaprtem prostoru, zanemarljiv. Zunanji viri hrupa bodo parkirna mesta, ki pa ne bodo povzročala hrupa večjega od dovoljenih vrednosti, zato tudi protihrupna zaščita ni potrebna.

Tožnica v tožbi zgolj pavšalno navaja, da bo zaradi dovoljenega posega v prostor presežena raven hrupa, s čimer se posega v njeno pravico do zdravega življenjskega okolja. Pri tem se sklicuje na revizijo poročila o oceni vplivov na okolje za ureditev avtopralnice za osebna vozila in kava bar z dne 16. 5. 2006, ki jo je izdelal C. Navedena revizija poročila o oceni vplivov na okolje je bila izdelana v zvezi z določitvijo vplivnega območja sporne gradnje v smislu 64. člena tedaj veljavnega ZGO-1. Z njo so predlagatelji obnove postopka utemeljevali svojo zahtevo za vključitev v postopek oziroma obnovo postopka. Iz navedenega poročila pa izhaja le, da je bilo poročilo o oceni vplivov na okolje z dne 30. 11. 2005 pomanjkljivo izdelano, kakor tudi, da je samo s sabo v nasprotju, ker avtor predvideva, da bo hrup zaradi predvidene dejavnosti presežen izven gradbene parcele nameravane gradnje. Navedena ugotovitev je sicer zadoščala za določitev vplivnega območja gradnje in s tem za dovolitev obnove postopka zaradi pritegnitve predlagateljev v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ne dokazuje pa posega v konkretno pravico ali pravno korist tožeče stranke, kar je stvar tega postopka, zato tožnica s tem poročilom ne more uspešno dokazovati svoje trditve, da je zaradi sporne gradnje zaradi hrupa poseženo v njeno pravico do zdravega življenjskega okolja.

Iz podatkov spisa je tudi razvidno, da je bila ocena o vplivih na okolje, ki jo je izdelal D. dne 30. 11. 2005, z dodatkom junij 2006 dopolnjena z ugotovitvijo, da bo vpliv hrupa v avtopralnici zanemarljiv ter da hrup parkirnih mest ne bo večji od dovoljenih vrednosti, zato protihrupna zaščita ni potrebna. Z navedenim so bile stranke v obnovi postopka seznanjene, vendar v zvezi s tem niso predložile nobenih dokazov, ki bi to ugotovitev ovrgli, temveč so se zgolj sklicevale na že omenjeno revizijo poročila C., ki pa je bila izdelana pred navedeno dopolnitvijo ocene o vplivih gradnje na okolje. Tudi v tožbi tožnica v zvezi s tem ni predložila nobenih dokazov, temveč le ponavlja svoje ugovore, ki jih je že navedla v postopku obnove ter v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, zato s svojim ugovorom ne more biti uspešna.

Sodišče ugotavlja, da so se ugovori stranskih udeležencev (in tožnice v tožbi), s katerimi nasprotujejo izdanemu gradbenemu dovoljenju, nanašali na ugotovitve hrupa na imisijskem mestu IM-1, kjer so predvidena parkirišča ter je locirano ob parceli št. 742/3. Nepremičnina, ki je v lasti tožnice, pa ne leži v vplivnem območju glede na merilno mesto IM-1. Glede na to, da lahko tožnica v tem postopku varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnica nepremičnine na vplivnem območju, ne more uveljavljati ugovorov, ki se ne tičejo neposredno njenih interesov.

Ker torej tožnica v postopku ni dokazala, da je z obravnavano gradnjo poseženo v kakšno njeno pravico ali na zakon oprto pravno korist, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na odločitev o stroških postopka, ki temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.