Jedro

Ni mogoče slediti izraženemu stališču zavarovalnice, da je v Splošnih pogojih določeno, da se izgubljena vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija) pri izračunu zavarovalnine, ko že nastane zavarovalni primer, upošteva v celoti glede na novo oziroma nabavno vrednost stvari. To bi pomenilo, da zavarovanec stvari, ki jo je ob sklenitvi zavarovanja že 100% amortiziral, v primeru nastanka zavarovalnega primera, kljub plačilu premije, ne bi bil upravičen do zavarovalnine. Taka razlaga Splošnih pogojev pa je v nasprotju s causo zavarovalne pogodbe.

V konkretnem primeru se amortizacija glede na določbo Splošnih pogojev o obračunu zavarovalnine lahko upošteva le od trenutka zavarovanja do nastanka zavarovalnega primera oziroma do likvidacije škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z delno in vmesno sodbo VIII Pg 4612/2009 z dne 6. 6. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1479/2013 je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za 1.090,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2008 do plačila, v preostalem delu pa je razsodilo, da je zahtevek tožeče stranke v višini 33.423,00 EUR po temelju utemeljen. Z delno sodbo na podlagi pripoznave je ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 11.029,59 EUR. Z uvodoma citirano odločbo je razsodilo, da je tožeča stranka dolžna plačati še 22.393,41 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 11.029,59 EUR od 11. 3. 2009 do 9. 12. 2009 ter od zneska 22.393,41 EUR od 11. 3. 2009 do plačila (I. točka izreka). Tožbo je za 390,00 EUR z obrestmi zavrglo, tožbeni zahtevek za obresti od zneska 11.029,59 EUR od 7. 10. 2008 10. 3. 2009 in od zneska 22.393,41 EUR od 7. 10. 2008 do 10. 3. 2009 je zavrnilo (II. točka izreka). Postopek je zaradi umika tožbe ustavilo za obresti v višini 4.987,61 EUR (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 4.530,45 EUR z zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka se je pritožila zoper I. točko izreka sodbe v višini 15.379,90 EUR prisojenega zneska z zamudnimi obrestmi ter v celoti zoper IV. točko izreka. Uveljavljala je absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, nepravilno uporabo materialnega prava ter pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne za 15.379,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2009 do plačila in posledično odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, podredno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Vztrajala je pri trditvi, da tožena stranka napačno tolmači svoje zavarovalne pogoje, glede stroškov pa poudarila, da je tožeča stranka po temelju uspela 100% ter da je plačala večino stroškov za izvedenca. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne, vse s stroškovnimi posledicami. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. V konkretnem primeru tožena stranka sodišču neutemeljeno očita navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s trditvijo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do materialnopravnega ugovora tožene stranke, da je potrebno pri izračunu višine zavarovalnine upoštevati določila Splošnih pogojev o amortizaciji.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožeča stranka sklenjeno s toženo stranko pogodbo o požarnem zavarovanju in da je do škodnega dogodka prišlo 4. 9. 2008. V požaru je bila poškodovana zavarovana peč za toplotno obdelavo kovin TAV Rinivac TR450/350/700. Stroške za popravilo, transport in dobavo grelnikov je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo v višini 33.423,00 EUR. Kot upoštevno pravo pri odločitvi o višini zavarovalnine je upoštevalo Polico za požarno zavarovanje št. 0 z dne 6. 4. 2008 (A1), skupaj s Splošnimi pogoji za požarno zavarovanje PG-poz/99 Z. T. d.d. (A2, v nadaljevanju Splošni pogoji). Upoštevalo je, da se po 21. členu Splošnih pogojev škoda, ki jo krije zavarovalnica v primeru poškodbe zavarovane stvari obračuna po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), ter za vrednost ostankov. Zaradi ugovora tožene stranke, da je bila peč v celoti amortizirana pred škodnim dogodkom, je z izvedencem ugotavljalo njeno vrednost. V 24 točki obrazložitve je ugotovilo, da je bila peč v funkciji in je delala. Vrednost peči tik pred škodnim dogodkom je po oceni izvedenca znašala 82.985,00 EUR, vrednost predmeta zavarovanja ob sklenitvi zavarovanja pa je bila ocenjena na 80.459,00 EUR. Zato je ocenilo, da se ocenjena vrednost izvedenca ujema z vrednostjo na zavarovalni polici za tekoče leto, ko je prišlo do škodnega dogodka. Tedaj je tožena stranka postavila vrednost zavarovalne naprave in zanjo tudi obračunala zavarovalno premijo. Iz teh ugotovitev jasno izhaja zaključek sodišča prve stopnje, da se vrednost peči ob zaključku zavarovalnega primera ni zmanjšala zaradi obrabe, starosti, ekonomske ali tehnične zastarelosti. Zato za zmanjšanje stroškov popravila za manjšo vrednosti peči v konkretnem primeru ni našlo dejanske podlage. Pri tem je še povzelo mnenje izvedenca, da znaša tehnična življenjska doba take peči 20 let, ki se loči od računovodske kategorije amortizacije. Stališču tožene stranke, da je treba upoštevati pri zavarovalnini le 53,98% stroškov popravila, kolikor znaša tudi stopnja amortizacije (53,98% od 33.423,00 EUR pa znese 18.043,10 EUR), zato ni sledilo. S tem pa se izkaže, da se je opredelilo do materialnopravnega ugovora tožene stranke in da pritožbeni očitek v to smer ni utemeljen.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ki ga pritožnica utemeljuje na stališču, da bi sodišče pri izračunu višine zavarovalnine v skladu s Splošnimi pogoji moralo upoštevati postavko celotne amortizacije in na tej podlagi ugotoviti višino zavarovalnine le v višini 18.043,10 EUR. Amortizacija po Slovenskih računovodskih standardih je strošek, ki nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizljivega sredstva na poslovne učinke. Lastniku amortizljivega sredstva po izteku življenjske dobe s priznanjem stroška amortizacije omogoča nakup novega enakega sredstva. Amortizacijo lahko obračunava na različne načine, pospešeno ali pa tako, da se sredstvo amortizira v daljšem časovnem obdobju. Nesporno je, da predmet zavarovanja ni bil nov stroj. Za koliko je bil že amortiziran ob sklenitvi zavarovanja, za ta spor ni relevantno, saj tožena stranka ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je bila vrednost peči v trenutku zavarovanja 80.459,00 EUR in da je nastal zavarovalni primer v istem letu, ko je bila sklenjena zavarovalna polica. Izračun tožene stranke o 53,98% amortizaciji (na podlagi množenja faktorjev fizične obrabe peči v višini 0,6025, ekonomske zastaranosti 1,00 in tehnološke zastaranosti 0,896, skupaj 0,53984 ali 53,98%) ni relevanten, ker se ne nanaša na izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti od sklenitve zavarovalne pogodbe do likvidacije škode, pač pa od nabavne vrednosti stvari. Če je imela pomisleke glede vrednosti stroja ob sklenitvi zavarovanja, bi jih morala po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka izraziti takrat, ko je določala vrednost predmeta premoženjskega zavarovanja, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Ni mogoče slediti izraženemu stališču zavarovalnice, da je v Splošnih pogojih določeno, da se izgubljena vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija) pri izračunu zavarovalnine, ko že nastane zavarovalni primer, upošteva v celoti glede na novo oziroma nabavno vrednost stvari. To bi pomenilo, da zavarovanec stvari, ki jo je ob sklenitvi zavarovanja že 100% amortiziral, v primeru nastanka zavarovalnega primera, kljub plačilu premije, ne bi bil upravičen do zavarovalnine. Taka razlaga Splošnih pogojev pa je v nasprotju s causo zavarovalne pogodbe. S premoženjskim zavarovanjem se namreč zagotavlja povrnitev škode, ki nastane v zavarovančevem premoženju, če bi nastal zavarovalni primer (prvi odstavek 949. člena OZ). Tako pogodbo pa sta sklenili tudi pravdni stranki. V konkretnem primeru se amortizacija glede na določbo Splošnih pogojev o obračunu zavarovalnine lahko upošteva le od trenutka zavarovanja do nastanka zavarovalnega primera oziroma do likvidacije škode. Na tem izračunu pa ugovor tožene stranke ni temeljil. Zato po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno vztraja pri stališču, da je treba glede na 53,98% amortizacijo sporne peči posledično odmeriti tudi zavarovalnino v višini 53,98% od 33.423,00 EUR ugotovljenih stroškov popravila. V ostalem pa pritožnica dejanskega stanja, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo o višini stroškov in materiala in glede vrednosti peči ob sklenitvi zavarovalne pogodbe in pred nastankom zavarovalnega primera, ne izpodbija, zato pritožbeno sodišče v celoti potrjuje odločitev sodišča prve stopnje.

8. S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena niti v delu, v katerem posledično pritožnica izpodbija tudi stroškovni del odločitve. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka mora glede na neuspeh s pritožbo sama nositi svoje pritožbene stroške, ni pa ji treba povrniti stroškov odgovora na pritožbo, ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v njem tožeča stranka le ponovila trditve, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje; glede izpodbijane odločitve o stroških pa so tudi njene trditve o tem, da je po temelju uspela 100% in da je plačala večino stroškov za izvedenca, za odločitev nepomembne, saj je tožena stranka odločitev o stroških izpodbijala le posledično, če bi pritožbeno sodišče ugodilo njeni pritožbi zoper odločitev o glavni stvari (prvi odstavek 155. člena ZPP).