Jedro

Tožnik je vložil tožbo za znižanje preživnine zoper toženo stranko, ki je preživninska zavezanka. S tem je zgrešil pasivno legitimacijo, saj bi moral tožbo vložiti zoper preživninskega upravičenca. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo in posledično naložilo tožniku plačilo stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani stroškovni del sodbe (II. točka izreka) spremeni tako, da se znesek "342,71 EUR" nadomesti z zneskom "146,88 EUR".

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani, a nespremenjeni stroškovni del prvostopenjske sodbe potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za znižanje preživnine (1. točka izreka). Z izpodbijanim stroškovnim delom sodbe je odločilo, da je dolžan tožnik povrniti toženi stranki 342,71 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni sklep se pritožuje tožnik. Očita, da sodišče ni predhodno preizkusilo tožbe, ampak je izpeljalo celotni dokazni postpek in šele nato ugotovilo, da je zgrešena pasivna legitimacija. Sodišče je na ta način kršilo 12. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj tožnika ni opozorilo na procesna dejanja, ki jih lahko opravi. Tožnik pa pred sodiščem ni imel zastopnika. Stroški so nastali po krivdi sodišča, zato jih ne more kriti tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v delu, ki se nanaša na stroške postopka, razveljavi.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik je vložil tožbo za znižanje preživnine zoper toženo stranko, ki je preživninska zavezanka. S tem je zgrešil pasivno legitimacijo, saj bi moral tožbo vložiti zoper preživninskega upravičenca. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo in posledično naložilo tožniku plačilo stroškov. Po načelu uspeha v pravdi je dolžna stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

6. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščih (prvi odstavek 155. člena ZPP).

7. Tožena stranka je morala na tožbo odgovoriti, saj bi sicer trpela posledice neodgovora na tožbo. Prav tako je morala pristopiti na prvi narok za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče zato šteje, da so bili stroški za sestavo odgovora na tožbo ter stroški za pristop na narok 26. 9. 2017 potrebni in jih je tudi priznalo (160 točk za odgovor na tožbo in 160 točk za pristop na narok). Ostalih priglašenih stroškov pritožbeno sodišče ni priznalo, saj za pravdo niso bili potrebni (tožba je bila namreč vložena zoper napačno toženo stranko).

8. Pritožnik pravilno opozarja, da je sodišče po nepotrebnem izpeljalo celotni dokazni postopek, vendar to ne spremeni odločitve o tožnikovem kritju potrebnih stroškov. Neutemeljena tožba za znižanje preživnine ni v korist otroka in stroške, ki so nastali z njeno vložitvijo, krije tožnik. Potrebne stroške za pravdo tožene stranke predstavljata odgovor na tožbo in pristop na prvi narok. Ostale vloge tožene stranke in pristop na drugi narok za pravdo niso bili potrebni, zato jih tožnik ne krije (155. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi delno ugodilo in izpodbijani stroškovni sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).