Jedro

Tudi če bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo prepozno predložene dokaze (cenik in opomine), bi s tem storilo le relativno kršitev iz 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 410,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti v izreku sodbe navedenih zneskov. Odločilo je, da tožena stranka nosi stroške postopka.

2. Toženec po začasni zastopnici vlaga pritožbo in se v njej sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe ali podredno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da tožnica predloga za izvršbo ni vložila na podlagi nobene od verodostojnih listin, kot jih opredeljuje 23. člen ZIZ. Kot temelj zahtevka, na podlagi katerega je vložila predlog, je navedla pogodbo o upravljanju in razdelilnik. Sodišče prve stopnje je to spregledalo in se do trditev toženca ni opredelilo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med odločilnimi dejstvi, ki se navajajo med razlogi o vsebini listin in listinami v spisu. Sodišče se je postavilo na stališče, da je tožnica upravičeno zaračunavala stroške opominov, kljub temu, da je sodna praksa glede tega jasna in na podlagi določil Stanovanjskega zakona te pravice nima. Tožnica v spis ni vložila cenika in opominov pravočasno v skladu z 451. členom ZPP. Ker gre za odločilno dejstvo, je v tem delu sodba nerazumljiva, saj ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa je sodišče štelo za pravočasno trditveno podlago in dokaze v dopolnitvi tožbe. Ne drži, da toženec ni prerekal višine terjatve, zahtevku je ugovarjal po temelju, s tem pa tudi po višini in v obrestnem delu.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, gre za spor majhne vrednosti, za katerega veljajo določbe 442. do 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in relativnih kršitev določb pravdnega postopka.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe natančno pojasnilo, koliko in na podlagi česa toženec dolguje tožnici iz naslova stroškov upravljanja. Tožnica je namreč na podlagi pogodbe o opravljanju upravniških storitev upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu ... v L., toženec pa je v stavbi lastnik poslovnega prostora. V obravnavani zadevi je sporno obdobje od julija do novembra 2019. Toženec v tem obdobju tožnici ni poravnal stroškov upravljanja in založenih stroškov obratovanja ter vplačil v rezervni sklad v zneskih, ki izhajajo iz razdelilnikov stroškov za posamezne mesece (17. točka obrazložitve). Glede materialnopravne podlage za odločanje o sporu med tožnico kot upravnico in tožencem kot etažnim lastnikom poslovnega prostora za navedene stroške je sodišče prve stopnje pravilno citiralo in uporabilo določbe Stvarnopravnega zakonika, Stanovanjskega zakona in Obligacijskega zakonika.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek o storjenih absolutnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. Glede verodostojne listine kot podlage za vložitev predloga za izvršbo po določbi 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je sodišče prve stopnje pritožniku pravilno pojasnilo, da je tožnica vložila predlog za izvršbo skladno z določbo 41. člena ZIZ (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki), v tem primeru pa upniku k predlogu za izvršbo verodostojne listine ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Vsekakor pa je že zato, ker je pritožnik uspel z ugovorom zoper izdani sklep o izvršbi VL 9445/2020 z dne 5. 10. 2020 in je na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo, prišlo do situacije, ko listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. O zahtevku in stroških sodišče odloča v pravdnem postopku. Za odločanje o tožbenem zahtevku v pravdnem postopku pa ni pravno odločilno, ali v izvršilnem predlogu navedeni razdelilniki predstavljajo verodostojno listino ali ne. Že zato je popolnoma brez podlage pritožbeni očitek o protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zaradi nasprotij med odločilnimi dejstvi, ki se navajajo v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami.

8. Glede stroškov opominov je neutemeljen pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo in utemeljilo odločitev o plačilu stroškov opominov v skladu z veljavnim cenikom tožeče stranke in na podlagi določila drugega odstavka 27a. člena Zakona o varstvu potrošnikov. Sklicevanje pritožbe na drugačno sodno prakso, ki je ne navaja, je zato neutemeljeno. Tudi če bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo prepozno predložene dokaze (cenik in opomine), s tem ne bi storilo v pritožbi očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa le relativno kršitev iz 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog. Končno je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik terjatve po višini ni obrazloženo prerekal, saj se ugovori, ki jih ponavlja v pritožbi, nanašajo le na utemeljenost podlage zahtevka. Pritožbeni očitek o nerazumljivosti sodbe v tem delu je neutemeljen.

9. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da noben od dovoljenih pritožbenih razlogov ni utemeljen in da tudi ni bilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).