Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cp 1005/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1005.2019 Civilni oddelek

pravica do izjave neizvedba predlaganih dokazov prepozen dokazni predlog razdružitev postopka subrogacija povzročitev premoženjske škode izplačilo zavarovalnine povzročitev škode s kaznivim dejanjem ločitev pravd vročanje vročanje listin udeležencem prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico zavarovalnina
Višje sodišče v Ljubljani
21. avgust 2019

Povzetek

Sodišče je odločilo, da mora toženec, ki je s storitvijo kaznivega dejanja povzročil premoženjsko škodo v višini 4.984,44 EUR, na podlagi subrogacije povrniti tožeči stranki izplačano zavarovalnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožba toženca je bila zavrnjena, saj sodišče ni ugotovilo nobenih procesnih napak in je pravilno uporabilo materialno pravo.
  • Subrogacija in povrnitev zavarovalnineAli je toženec dolžan povrniti tožeči stranki izplačano zavarovalnino na podlagi subrogacije?
  • Utemeljenost pritožbeAli so pritožbeni razlogi toženca utemeljeni in ali je sodišče prve stopnje pravilno vodilo postopek?
  • Višina premoženjske škodeKako je sodišče ugotovilo višino premoženjske škode, ki jo je povzročil toženec?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Toženec, ki je na vozilu zavarovanca tožeče stranke s storitvijo kaznivega dejanja povzročil premoženjsko škodo v višini 4.984,44 EUR, mora na podlagi subrogacije skladno s prvim odstavkom 963. člena OZ povrniti tožeči stranki izplačano zavarovalnino, skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do vložitve tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7569/2015 z dne 27. 1. 2015 glede toženca v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico 5.272,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2015 dalje do plačila in v celoti v tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). V preostalem delu (glede 140,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da je dolžan povrniti tožeči stranki 1.110,22 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Toženec se zoper obsodilni del sodbe pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da sodišče ni izvedlo nobenega dokaza, predlaganega z njegove strani ter mu je s tem odvzelo pravico do izjave. Meni, da za odločitev o njegovi zadevi niso relevantna zaslišanja A. A. in B. B., saj je bil del spisa, ki se je nanašal na njunega sina C. C., razdružen in voden posebej. Sodišče je priznalo višino škode samo na podlagi zatrjevanj tožeče stranke in predložene dokumentacije, ki pa je bila nepopolna in se do nje toženec ni mogel argumentirano izjasniti. Ko je sodišče kmalu po začetku postopka spis razdružilo, celotna listovna dokumentacija, ki je bila priloga tožbi in ostala dokumentacija, ki jo je tožeča stranka priložila svojim nadaljnjim vlogam, ni bila vložena v sodni spis, ki se sedaj vodi zoper toženca, zato meni, da mu ni bila vročena vsa dokumentacija. Na navedeno pomanjkljivost je toženec na zadnjem naroku za glavno obravnavo sodišče opozoril. Iz pomanjkljive dokumentacije ni razvidno, na katero materialno škodo se nanaša. Sodišče se ni opredelilo do kontradiktornih navedb in predloženih dokazov tožeče stranke glede aluminijastih platišč. Odločitev sodišča je preuranjena in ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Hkrati je v sodbi glede odločilnih dejstev nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini predloženih listin in med samimi listinami. Sodišče bi moralo najprej toženi stranki vročiti vse listine, ki jih ni prejela in nato izvesti dokazni postopek z vsemi predlaganimi dokazi tožene stranke in šele na tej podlagi izdati sodbo.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. V pritožbi očitanih napak pri vodenju postopka ni storilo.

6. Ne drži, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo vse dokaze, ki jih je predlagal toženec in mu s tem odvzelo pravico do izjave. V postopku je bil toženec zaslišan, kot je sam predlagal že v ugovoru, prvostopenjsko sodišče je vpogledalo tudi listine, ki jih je vložil v spis. Neizvedba ostalih toženčevih dokaznih predlogov (z zaslišanjem oškodovanca D. D. in postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke) pa ima podlago v določbi 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je v izpodbijani sodbi podrobno obrazložena. Toženec je namreč konkretno ugovarjal višini škode, ki je bila izplačana zavarovancu tožeče stranke zaradi kraje štirih pnevmatik s platišči na osebnem vozilu BMW ... ter zaradi popravila poškodovanega vozila, šele na glavni obravnavi 22. 11. 2018, kar je že po prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil opravljen 7. 7. 2016. Prepozni so zato njegovi dokazni predlogi, ki jih je podal na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Postopanje sodišča v ničemer ni poseglo v toženčevo pravico do izjave v postopku in očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem ni bila storjena.

7. Zavrniti je treba tudi pritožbene trditve, da toženec ni mogel argumentirano ugovarjati zoper višino škode, ker mu ni bila vročena celotna listinska dokumentacija tožeče stranke. To naj bi bilo po njegovem posledica razdružitve spisa, torej procesne odločitve prvostopenjskega sodišča, ki je v skladu s tretjim odstavkom 300. člena ZPP zoper toženca in A. A. vloženo tožbo najprej obravnavalo skupaj, nato pa s sklepom V P 1100/2015 z dne 20. 10. 2016 odločilo, da se zahtevka zoper oba toženca zaradi smotrnosti postopka ločeno obravnavata. Vendar pa navedeno pomeni le, da se je obravnavanje ločenega zahtevka zoper toženca posebej vodilo od ločitve zadev naprej, torej zgolj od izdaje sklepa V P 1100/2015 z dne 20. 10. 2016. V dotlej enotnem postopku pa so bile tožencu, kot pravilno pojasnjuje prvostopenjsko sodišče v 20. točki obrazložitve sodbe, že vročene v celoti in vse listine tožeče stranke pred prvim narokom za glavno obravnavo. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi morale biti navedene listine tožencu ponovno vročene po ločitvi pravd, nobene procesne kršitve pa ne predstavlja niti na zadnji glavni obravnavi ugotovljeno dejstvo, da po razdružitvi v spisu manjka nekaj listov prilog tožeče stranke. Pomembno je le dejstvo, da so bile tožencu v celoti in pred prvim narokom za glavno obravnavo vročene.

8. Sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne bi moglo preizkusiti, v njej so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki so jasni in si ne nasprotujejo. Zato ni utemeljen zgolj splošno izjavljen pritožbeni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi ne drži enako posplošen pritožbeni očitek o kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pravilnemu materialnopravnemu zaključku sodbe, da mora toženec, ker je na vozilu zavarovanca tožeče stranke s storitvijo kaznivega dejanja povzročil premoženjsko škodo v višini 4.984,44 EUR, na podlagi subrogacije skladno s prvim odstavkom 963. člena Obligacijskega zakonika (OZ) povrniti tožeči stranki izplačano zavarovalnino, skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do vložitve tožbe.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi, s katerimi toženec izpodbija sodbo, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia