Jedro

Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso ali bi lahko kakorkoli vplivalo na njen obseg (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP. Predmetni postopek se vodi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki ni v lasti toženca in torej ne vpliva na obseg stečajne mase in s tem na procesno sposobnost toženca, posledično pa tek postopka osebnega stečaja tudi ne vpliva na izpodbijano odločitev o stroških.

Zatrjevano slabo premoženjsko, finančno in socialno stanje toženca in njegove družine za odločitev o stroških pravdnega postopka ni pravno pomembno. V pritožbenem postopku toženec tudi ne more doseči predlagane oprostitve plačila stroškov, saj ZPP tega ne omogoča.

Umik tožbe je bil torej podan takoj po izpolnitvi zahtevka (s čimer je toženec konkludentno priznal vtoževano terjatev), pravilo, da je v takem primeru tožnica upravičena do povračila stroškov, pa temelji na potrebnosti vložitve tožbe. Pravilo ima sicer izjemo, in sicer če gre za položaj, ko toženec ni dal povoda za tožbo in zato tožba ni bila potrebna (prim. 157. člen ZPP), za kar v konkretni zadevi ne gre. Toženec je namreč izpraznitvi in izročitvi nepremičnine nasprotoval že pred vložitvijo tožbe, pa tudi v odgovoru na tožbo, zaradi česar je bila sodna intervencija z vidika tožnice in njenih interesov potrebna in upravičena.

Sodišče je prezrlo določbo tretje alineje 2. točke tar. št. 19 OT, ki osnovo za odmero nagrade v sporih iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov, določa v vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine. Prav tako tudi ZST-1 v prvem odstavku 22. člena v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine kot vrednost spornega predmeta za odmero sodne takse določa znesek nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila (najemnine).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka delno spremeni, tako da se stroški, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, znižajo za 5.386,87 EUR (na 1.002,98 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu II. točke izreka (glede obveznosti plačila stroškov v višini 1.002,98 EUR) potrdi.

III. Tožeča stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) in sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 6.389,85 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2.Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje toženec, ki soglaša z umikom tožbe, ne strinja pa se, da mora tožnici povrniti pravdne stroške, ki so precenjeni in nepotrebni. Da najemna pogodba ne bo podaljšana, je bil obveščen samo 30 dni pred iztekom dveletne pogodbe. Celoten čas do izselitve je bil v stiku s tožnico, takoj je pojasnil, da mu je bilo obljubljeno podaljševanje pogodbe brez zvišanja najemnine. Strinjal se je, da bo izpraznil stanovanje, vendar tega zaradi družinskih okoliščin ne more storiti v tako kratkem roku, zato je prosil za odlog. Tožnica je tožbo vložila takoj, čeprav ji je toženec zagotovil, da bo šel ven in ne bo zavlačeval več, kot je potrebno. Z vložitvijo tožbe mu je povzročila nepotrebne stroške, tako materialne kot nematerialne. Edini način, da je družini zagotovil čas za pridobitev nadomestnega stanovanja, je bil, da je na tožbo odgovoril. Če tega ne bi storil, bi verjetno prišlo do prisilne izselitve. Tožnica je toženca prisilila v pravdo in s tem v plačilo dodatnih stroškov.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

6.5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da navedbe toženca o osebnem stečaju, ki se vodi pod opr. št. St 001/2023, ne vplivajo na tek tega pravdnega postopka. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso ali bi lahko kakorkoli vplivalo na njen obseg (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Predmetni postopek se vodi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki ni v lasti toženca in torej ne vpliva na obseg stečajne mase in s tem na procesno sposobnost toženca, posledično pa tek postopka osebnega stečaja tudi ne vpliva na izpodbijano odločitev o stroških.

7.6. Zatrjevano slabo premoženjsko, finančno in socialno stanje toženca in njegove družine za odločitev o stroških pravdnega postopka ni pravno pomembno. V pritožbenem postopku toženec tudi ne more doseči predlagane oprostitve plačila stroškov, saj ZPP tega ne omogoča. Ta pravni institut ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem pa dodeljena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke (9. člen ZBPP).

8.7. Pritožbeni očitki o konfliktu interesov in poslovni prevari niso utemeljeni. V pravnem redu namreč ni omejitve, da odvetnica oziroma njena odvetniška družba ne bi smeli prevzeti zastopanja pravne osebe, katere družbenik in zakoniti zastopnik je odvetničin mož.

9.8. Umik tožbe je bil tožencu vročen 12. 12. 2023 z opozorilom, da se o njem lahko izjavi v 15 dneh, sicer bo sodišče štelo, da je vanj privolil in bo postopek ustavilo (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Vročitev je bila opravljena skladno s prvim odstavkom 141. člena ZPP, po katerem se v primeru, če ni možna vročitev po 140. členu tega zakona (neposredno naslovniku ali kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva), vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Toženec neutemeljeno izpodbija pravilnost neosebnega načina vročanja, saj za umik tožbe osebno vročanje v prvem in drugem odstavku 142. člena ZPP ni predpisano. Ker opravljeno vročitev z vložitvijo pisanja v hišni predalčnik potrjuje pravilno izpolnjena vročilnica, ki ima naravo in dokazno moč javne listine (149. člen v zvezi z 224. členom ZPP), toženec tudi ne more uspeti s pavšalnimi in dokazno nepodprtimi navedbami, da pisanja ni prejel. Tudi sicer vprašanje pravilnosti vročitve umika tožbe ni odločilno, saj toženec z njim soglaša.

10.9. Izpodbijano odločitev o stroških je sodišče prve stopnje oprlo na prvi odstavek 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Višje sodišče pritrjuje zaključku, da je tak dejanski stan podan tudi v predmetni zadevi. Tožnica je zoper toženca vložila tožbo na izpraznitev in izročitev nepremičnin zaradi poteka najemne pogodbe. Pojasnila je, da je bila najemna pogodba za nepremičnini sklenjena za določen čas od 1. 7. 2021 do 30. 6. 2023 ter da trajanje najema ni bilo podaljšano, zato toženec nepremičnini od 1. 7. 2023 zaseda protipravno. Toženec je v odgovoru na tožbo zahtevku nasprotoval in navedel, da je bilo med strankama pred podpisom pogodbe ustno dogovorjeno, da se bo najemna pogodba brez zvišanja najemnine podaljšala za najmanj 6 let. Tožnica je nato 8. 12. 2023 tožbo umaknila, ker je istega dne toženec obveznost izpolnil in ji predal nepremičnini.

11.10. Umik tožbe je bil torej podan takoj po izpolnitvi zahtevka (s čimer je toženec konkludentno priznal vtoževano terjatev), pravilo, da je v takem primeru tožnica upravičena do povračila stroškov, pa temelji na potrebnosti vložitve tožbe. Pravilo ima sicer izjemo, in sicer če gre za položaj, ko toženec ni dal povoda za tožbo in zato tožba ni bila potrebna (prim. 157. člen ZPP), za kar v konkretni zadevi ne gre. Toženec je namreč izpraznitvi in izročitvi nepremičnine nasprotoval že pred vložitvijo tožbe, pa tudi v odgovoru na tožbo, zaradi česar je bila sodna intervencija z vidika tožnice in njenih interesov potrebna in upravičena. Navedbe toženca, da je bila tožnica tista, ki ga je prisilila v pravdo in mu povzročila nepotrebne stroške, so glede na navedeno neutemeljene.

12.Ob nespornem dejstvu, da najemna pogodba za določen čas ni bila podaljšana in da je bil o tem toženec obveščen en mesec pred iztekom pogodbe, so za presojo potrebnosti tožbe in s tem povezanih stroškov pravno nerelevantne pritožbene navedbe glede prejšnjih ustnih obljub o podaljšanju najema. Prav tako ne drži, da bi po izteku najema za določen čas toženec imel na voljo še dodaten čas za izpraznitev najete nepremičnine. Po določbi 95. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) mora namreč najemnik, ki mu pogodba za določen čas ni podaljšana, stanovanje oseb in stvari izprazniti v pogodbenem roku, razen če najemna pogodba ne določa drugače (kakšnih drugačnih določil pa predložena najemna pogodba v prilogi A5 tega spisa ne vsebuje).

13.Toženec torej ni uspel izpodbiti pravilnosti ugotovitve, da je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženki dolžan povrniti njene pravdne stroške. Njegova pritožba pa je delno utemeljena glede višine teh stroškov.

14.Pri priglasitvi stroškov je toženka kot vrednost spornega predmeta za odmero višine stroškov označila in upoštevala 500.000 EUR. Sodišče prve stopnje ji je sledilo in ji priznalo 6.389,85 EUR oziroma 2.800 točk za sestavo tožbe, 2.800 točk za prvo pripravljalno vlogo, 2 % materialne stroške, 22 % DDV, 67,34 EUR za pribavo fotografij (po računu) in sodno takso v višini 2.175 EUR (1/3 odmerjene sodne takse zaradi umika tožbe). Ob tem je prezrlo določbo tretje alineje 2. točke tar. št. 19 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki osnovo za odmero nagrade v sporih iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov, določa v vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine. Prav tako tudi Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v prvem odstavku 22. člena v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine kot vrednost spornega predmeta za odmero sodne takse določa znesek nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila (najemnine). Ker sta navedeni določbi materialnopravne narave, tožencu pri izpodbijanju višine stroškov ni mogoče očitati prekluzije, kot to smiselno uveljavlja tožnica v odgovoru na pritožbo.

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

14.Po najemni pogodbi je mesečna najemnina za sporno stanovanje znašala 1.400 EUR, zato je kot osnovo za odmero nagrade in stroškov ob pravilni uporabi materialnega prava treba upoštevati dvanajstkratnik tega zneska oziroma 16.800 EUR. Tožnici tako pripada nagrada v višini 500 točk za sestavo tožbe po 1. točki tar. št. 19 OT in 500 točk za prvo pripravljalno vlogo po 1. točki tar. št. 20 OT, oboje povečano za 2 % materialne stroške in 22 % DDV, ter strošek 67,34 EUR za pribavo fotografij. Sodna taksa po tar. št. 1111 ZST-1 znaša 567 EUR, tretjina te sodne takse zaradi umika tožbe pa 189 EUR (čeprav tožnica ni ugovarjala višini sodne takse in jo je plačala v višjem znesku, pri znesku nad 189 EUR ne gre za potreben strošek, ki bi ga bilo mogoče prevaliti na toženca). Skupaj nagrada in stroški, ki jih je toženec dolžan povrniti tožnici, znašajo 1.002,98 EUR.

15.Višje sodišče je glede na obrazloženo pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka delno spremenilo, tako da je stroške, ki jih je toženec dolžan plačati tožnici, znižalo za 5.386,87 EUR, torej na 1.002,98 EUR (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu II. točke izreka (glede obveznosti plačila stroškov v višini 1.002,98 EUR) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16.Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla. Ker tožnica z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi višjega sodišča, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. VSRS Sklep III Ips 124/2015 z 22. 11. 2016, VSL Sklep II Cp 1260/2022 s 27. 10. 2022.

2Prim. VSL sklep II Cp 794/2015 s 13. 5. 2015, VSL sklep I Cp 1399/2014 z 11. 6. 2014 in ostali.

3Npr. VSL Sodba I Cp 2059/2018 z 10. 1. 2019.

4Prim. VSL Sklep II Cp 1178/2022 s 15. 7. 2022, VSL Sklep I Cp 1090/2019 z dne 9. 9. 2019.

5Prim. VSL Sklep I Cp 1985/2023 z dne 8. 12. 2023, VSL Sklep I Cp 1005/2021 z dne 21. 7. 2021, VSL Sklep II Cp 640/2021 z dne 4. 5. 2021.

Zveza:

Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 95 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 141, 141/1, 142, 142/1, 142/2, 154, 155, 157, 158, 158/1, 188, 188/2, 188/3 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 386, 386/1, 386/2 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 22, 22/1 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 9

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.