Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikovo zahtevo z dne

29.11.2005 za to, da izvršiteljica izprazni tudi predmetnemu stanovanju pripadajočo klet, saj je upnik zahteval od dolžnikov le izpraznitev dvosobnega stanovanja na naslovu Ulica m., V., ne pa tudi izpraznitve kleti, ki naj bi pripadala temu stanovanju. Po določbi 2. in 3. odst. Stanovanjskega zakona je sicer klet, ki ni sestavni del stanovanja, individualni prostor, ki lahko pripada stanovanju. Vendar pa ker ni nujno, da ima vsako stanovanje tudi pripadajočo klet, bi moralo biti že v izvršilnem naslovu navedeno, da k predmetnemu stanovanju spada tudi klet oziroma da sta dolžnika dolžna izprazniti tudi klet. Enako pa bi moral upnik predlagati tudi v predlogu za izvršbo. Niti iz izvršilnega naslova niti iz predloga za izvršbo pa ne izhaja, da naj bi dolžnika izpraznila tudi klet. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izvršiteljica v celoti izpolnila dolžnikovo obveznost po izvršilnem naslovu in sklepu o izvršbi, zaradi česar so upnikove pripombe glede dela izvršiteljice neutemeljene.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem stavku izreka spremeni tako, da priznani stroški izvršiteljice znašajo 222.730,11 SIT, v ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da priznani stroški izvršiteljice znašajo 224.650,42 SIT ter da se drugi ugovori na delo izvršiteljice zavrnejo.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo njegovim pripombam na obračun izvršiteljice le deloma, saj je od zneska stroškov izvršiteljice odbilo le dvakrat obračunani DDV po računu 00105, ne pa tudi dvakrat obračunani DDV po računu 494/2005. Zato meni, da so priznani stroški izvršiteljice za 1.920,31 SIT previsoki, saj je bil DDV v tem delu dvakrat obračunan. Nadalje navaja, da je klet sestavni del stanovanja, ne glede na to, ali je v stanovanjski hiši ali zunaj nje. Iz Stanovanjskega zakona izhaja, da so stanovanjske enote stanovanja, to je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjski stavbi ali v drugi stavbi. Klet, ki pripada določenemu stanovanju, je lahko individualni prostor le, če ni sestavni del posameznega dela, torej stanovanja, iz česar pa izhaja da je klet sestavni del stanovanja in bi jo morala izvršiteljica izprazniti. Pravi, da je bila k temu izvršiteljica pozvana ob samem izvršilnem dejanju, vendar pa kleti kljub temu ni izpraznila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo upnikovo zahtevo, da od obračunanih stroškov izvršiteljice odbije dvakrat obračunani DDV tudi po računu št. 494/2005. Iz obračunov stroškov izvršiteljice št. 442/2005 in 494/2005 izhaja, da je bil DDV od stroškov izvršiteljice naprej obračunan po računu št. 494/2005 v višini 1.920,31 SIT, nato pa je bil od zneska celotnih stroškov izvršiteljice po tem računu DDV obračunan ponovno v računu št. 442/2005. Upnik se zato utemeljeno pritožuje, da je bil DDV za znesek 1.920,31 SIT preveč obračunan.

Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004) ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je od zneska priznanih stroškov izvršiteljice 224.650,42 SIT odštelo preveč obračunani DDV v znesku 1.920,31 SIT in ji priznalo le

222.730,11 SIT stroškov.

V ostalem pa pritožba upnika ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo njegovo zahtevo z dne 29.11.2005 za to, da izvršiteljica izprazni tudi predmetnemu stanovanju pripadajočo klet, saj je upnik zahteval od dolžnikov le izpraznitev dvosobnega stanovanja na naslovu U. m, V, ne pa tudi izpraznitve kleti, ki naj bi pripadala temu stanovanju. Po določbi 2. in 3. odst. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003) je sicer klet, ki ni sestavni del stanovanja, individualni prostor, ki lahko pripada stanovanju. Vendar pa ker ni nujno, da ima vsako stanovanje tudi pripadajočo klet, bi moralo biti že v izvršilnem naslovu navedeno, da k predmetnemu stanovanju spada tudi klet oziroma da sta dolžnika dolžna izprazniti tudi klet. Enako pa bi moral upnik predlagati tudi v predlogu za izvršbo. Niti iz izvršilnega naslova niti iz predloga za izvršbo pa ne izhaja, da naj bi dolžnika izpraznila tudi klet. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izvršiteljica v celoti izpolnila dolžnikovo obveznost po izvršilnem naslovu in sklepu o izvršbi, zaradi česar so upnikove pripombe glede dela izvršiteljice neutemeljene. Ker upnikova pritožba v tem delu ni utemeljena, in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo v tem delu na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.