Jedro

Glede na kogentno določbo 458. člena ZGD-1 družbenik, ki je insolventni družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala dal posojilo, in to v času, ko je bila ta v kritičnem položaju, nima terjatve na vračilo posojila v postopku prisilne poravnave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 19) potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z naslednjo vsebino: - zmanjšanje navadnih terjatev za 50 % oziroma 50 % poplačilo navadnih terjatev po stanju na dan 19. 8. 2014 (posodobljeni seznam terjatev); - odlog plačila navadnih terjatev tako, da bo plačilo izvedeno v petih letih, z dveletnim moratorijem, po tem pa v treh enakih obrokih, vse šteto od pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave dalje (1. točka izreka). Sodišče prve stopnje je odločilo še, da je dolžnik dolžan terjatve iz 1. točke tega izreka plačati upnikom v deležih in rokih, določenih v 1. točki tega izreka (2. točka izreka).

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in predlagal razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma spremembo sklepa in zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo. Priglasil je pritožbene stroške.

Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je stroške za odgovor na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je dolžnik vložil zahtevo za potrditev prisilne poravnave v roku iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP. Zahtevi je priložil tudi notarski zapisnik o izidu glasovanja ter odpravke notarsko overjenih izjav upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Ker iz notarskega zapisnika o izidu glasovanja izhaja, da so za njeno sprejetje glasovali upniki, katerih skupni znesek terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev znaša 1,804.474,85 EUR (od skupno 2,963.047,79 EUR), kar predstavlja 60,899 % delež vseh navadnih terjatev, navedenem v posodobljenem seznamu, to pomeni več kot 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, in ker je za sprejetje glasovalo 137 od skupno 211 upnikov, navedenih na posodobljenem seznamu (64,928 %), je poenostavljena prisilna poravnava sprejeta (tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP). Ker so po oceni sodišča prve stopnje izpolnjeni vsi pogoji iz 221.g člena ZFPPIPP, je poenostavljeno prisilno poravnavo potrdilo.

Po določilu 2. točke prvega odstavka 221.g člena ZFPPIPP izda sodišče sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo, če je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Glede na 221.e člen ZFPPIPP ima v poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Osnova za izračun glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave je vsota zneskov vseh navedenih terjatev upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev. Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove in če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Določba četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, ki se v skladu z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, določa, da upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Tretji odstavek istega člena tudi določa, da upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve ter glede prednostne terjatve. Glede na deveti odstavek 221.e člena ZFPPIPP mora izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave preveriti notar in o tem sestaviti notarski zapisnik.

Upoštevajoč določilo 221.g člena ZFPPIPP izda sodišče sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo: 1. če je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena tega zakona in 2. če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Upnik torej lahko s pritožbo proti sklepu o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izpodbija odločitev sodišča samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, določene v 221.g členu ZFPPIPP. Morebitne druge razloge proti potrditvi poenostavljene prisilne poravnave pa lahko upnik uveljavlja s tožbo za izpodbijanje potrjene poenostavljene prisilne poravnave po 219. – 221. členu ZFPPIPP (prim. dr. Nina Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa – 2013, št. 23). Večina pritožbenih navedb se nanaša na pritožbene razloge, ki glede na 221.g člen ZFPPIPP niso dopustni.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (red. št. 2 spisa, v nadaljevanju Poročilo) na strani 14, v točki 3.2.10., kjer so zapisane dolgoročne finančne obveznosti, navedeno, da znašajo te obveznosti do fizičnih oseb 562.873,00 EUR, pri čemer je iz seznama navadnih terjatev do dolžnika v prilogi 2 Poročila razvidno, da gre pri tej terjatvi za terjatev povezane družbe oziroma povezane osebe, in sicer A. S., družbenika in direktorja dolžnika. Pritožnik navaja, da v skladu z 200. členom ZFPPIPP upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane osebe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Po oceni pritožbe ima A. S. nedvomno status take osebe. Iz javno dostopnih podatkov na portalu AJPES ni razvidno, ali se je upoštevalo določilo člena 200 ZFPPIPP, da upnik A. S. kot povezana oseba oziroma ožje povezana oseba ne sme glasovati glede svoje terjatve in da posledično te svoje terjatve tudi ne sme konvertirati osnovni kapital. Iz javno objavljenih podatkov tudi ni razvidno, ali je dolžnik dosegel konvertiranje teh terjatev v lastniški delež.

Prvostopenjsko sodišče se vsebinsko ni ukvarjalo s presojo zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Iz priloženega notarskega zapisnika o izidu glasovanja sprejete prisilne poravnave (red. št. 18 spisa) pa je razvidno, da je bila v kvoto zneska navadnih terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje, všteta tudi kvota direktorja in družbenika A. S. Po določilu prvega odstavka 458. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) družbenik, ki je v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Tako posojilo se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom glede dvoma v potrebno večino upnikov, ki jim je v skladu s predpisi dovoljeno glasovati za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Glede na kogentno določbo 458. člena ZGD-1 družbenik, ki je insolventni družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala dal posojilo, in to v času, ko je bila ta v kritičnem položaju, nima terjatve na vračilo posojila v postopku prisilne poravnave. Ker v izpodbijanem sklepu ni razlogov o morebitni povezanosti upnikov z insolventnim dolžnikom, je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek, saj kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje preveri, ali je za prisilno poravnavo glasovala zadostna večina upnikov, ki imajo pravico glasovati o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave v skladu z veljavnimi predpisi.

Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ni moglo slediti navedbam iz odgovora na pritožbo glede pomanjkljivosti pritožnikovega pooblastila, saj po četrtem odstavku 123.a člena ZFPPIPP odvetniku, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, pooblastila ni treba predložiti.

Glede na določilo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo. Stroške pritožbenega postopka sta priglasila tako upnik (pritožnik) kot dolžnik. Višje sodišče le pripominja, da v skladu s 129. členom ZFPPIPP vsak upnik sam pokriva svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti, odločitev o stroških dolžnika pa je odvisna od njegovega uspeha v postopku.