Izbris zakonsko objavljenih OP

Datum

20.02.2023

Številka

07120-1/2023/65

Kategorije

Rok hrambe OP, Svetovni splet, Pravica do izbrisa - pozabe

Na podlagi vašega zaprosila podajamo mnenje Informacijskega pooblaščenca (IP) glede dopustnosti izbrisa osebnih podatkov prejemnika spodbude Eko sklada, katerih obvezno objavo na spletni strani določa zakon (drugi odstavek 7. člena Zakona o učinkoviti rabi energije, pred tem 316. člen Energetskega zakonika). Kot navajate, zakon ne določa obdobja trajanja te obveznosti objave. Zato, vas zanima, ali lahko Eko sklad, ne da bi imel zato izrecno podlago v zakonu, tako obdobje določi sam, z internim aktom, na primer, da obveznost objave prilagodi obdobju, določenem za hrambo podatkov, ki ga ureja podzakonski akt.

Javno objavo osebnih podatkov o prejemnikih subvencij določa zakon, zaradi česar posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ne more avtomatično zahtevati izbrisa svojih osebnih podatkov.

Vendar pa v opisanem primeru zakon ne določa obdobja javne objave osebnih podatkov, zaradi česar ni mogoče vedeti, koliko časa naj bi bili osebni podatki (še) objavljeni.

Svetujemo vam, da razjasnite glede na namene objave (lahko v sodelovanju s pristojnim ministrstvom za naravne vire in prostor), kakšno je obdobje javne objave osebnih podatkov in kdaj naj bi nastopila pravica do izbrisa osebnih podatkov ter predlagatelju zakona predlagate ustrezno zakonsko ureditev te materije.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/23, v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) uvodoma poudarja, da ne more v mnenju dokončno presojati o ustreznosti in dopustnosti izvedbe zahteve posameznika za izbris, saj bi lahko nastopal kot pritožbeni organ v tej zadevi. Zato podajamo splošne usmeritve glede zakonske ureditve področja, končno odločitev pa mora upravljavec (torej Eko sklad) sprejeti sam.

Kot navajate, Zakon o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20, v nadaljevanju: ZURE) v 2. odstavku 7. člena določa, da organ, ki dodeljuje finančne spodbude za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije v stavbah, na svoji spletni strani objavi vse prejemnike finančnih spodbud, njihov naslov ter vrsto in velikost financiranega projekta. Upravičenci do teh finančnih spodbud so fizične osebe in pravne osebe, vključno z osebami javnega sektorja, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna. Z vidika 17. člena Splošne uredbe, ki ureja pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede pravice do izbrisa lastnih podatkov, torej pridejo v poštev zgolj fizične osebe.

IP je v tej zadevi že podal mnenje št. 07121-1/2022/1440 z dne 29. 12. 2022, ki je dostopno na spletu (https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/objava-osebnih-podatkov-o-prejemniku-subvencije-na-svetovnem-svetu-1672393511).

V mnenju smo izpostavili, da sicer posameznik – če zakon določa obveznost javne objave – načeloma ne more doseči izbrisa svojih osebnih podatkov. Vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi obdobje javne objave, torej trajanje javne objave oziroma vprašanje, koliko časa je takšna javna objava potrebna, da se izpolni namen tovrstne javne objave (na primer namen zagotavljanja transparentnosti porabe javnih sredstev). Glede na to, da obdobje trajanja javne objave v zakonu in v Pravilniku o finančnih spodbudah za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: Pravilnik) nista izrecno opredeljena, se IP v mnenju ne more opredeliti do tega, ali in po preteku koliko časa je objava osebnih podatkov še potrebna. Drugi odstavek 30. člena Pravilnika namreč določa, da je treba dokumentacijo javnega razpisa hraniti 10 let od zadnje dodelitve pomoči. IP pa ugotavlja, da s to določbo ni eksplicitno urejeno obdobje javne objave podatkov na spletni strani.

Vsekakor se zdi smiselno, da bi bil rok objave povezan z rokom hrambe dokumentacije povezane z dodelitvijo, ni pa to nujno. Upoštevati je namreč treba, ali je namen objave enak namenu hrambe dokumentacije, kar ni nujno, saj je najbrž namen objave zagotavljanje transparentnosti porabe javnih sredstev. Bistveno je torej ugotoviti, kdaj naj bi potekel namen, zaradi katerega so bili osebni podatki javno objavljeni. V zvezi s tem IP ugotavlja, da glede obdobja javne objave osebnih podatkov ni izpolnjena zahteva iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2. Slednja namreč med drugim določa, da mora zakon, ki določa obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti po točki (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (kot velja v konkretnem primeru), določiti rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi. Pri vsem navedenem poudarjamo, da IP ni zakonodajalec in ne more presojati samih določb zakonov v smislu njihove ustavnosti ali zakonitosti, zato tudi v tem mnenju ne moremo in ne smemo ocenjevati, ali dajati navodil, kako materijo urediti oziroma dajati dokončnih stališč, o tem, kdaj bi morali biti podatki izbrisani.

Zato svetujemo, da se z vprašanjem oziroma pobudo za ustrezno zakonsko ureditev teh vprašanj obrnete na pristojno ministrstvo (sklepamo da je to ministrstvo za naravne vire in prostor).

Lepo vas pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Alenka Jerše, univ. dipl. prav., namestnica informacijske pooblaščenke