Jedro

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da se je tožnik v zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011 dogovoril za svetovalni razgovor na dan 12. 9. 2011 in se obvezal, da bo, če se ga iz upravičenih razlogov ne bo mogel udeležiti, o tem obvestil zavod in dogovoril novega najkasneje v roku 15 dni po že določenem datumu, ali pa se bo najkasneje v 15 dneh po datumu zadnje dogovorjene aktivnosti zglasil na zavodu, in dejstva, da se tožnik 12. 9. 2011 ni udeležil svetovalnega razgovora, da zavoda predhodno ni obvestil o upravičenem razlogu in da se v roku 15 dni po navedenem datumu z zavodom ni dogovoril za nov datum svetovalnega razloga, tožena stranka v določbah ZUTD, Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidence, zaposlitvenemu načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence, in predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, ni imela podlage za to, da bi tožnika še vedno štela za aktivnega iskalca zaposlitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Urad za delo Idrija je z izpodbijano odločbo z dnem 12. 9. 2011 prenehal voditi tožnika kot brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb (1. točka izreka). V točki 2. izreka je odločil, da se navedena odločitev izvrši z dnem dokončnosti odločbe. Odločil je tudi, da se tožnik šest mesecev po dokončnosti odločbe ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb. V obrazložitvi se Urad za delo Idrija sklicuje na določbe 122., 129. in 130. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 – v nadaljevanju ZUTD in 20. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Uradni list RS, št. 106/2010 – v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi ugotovitve, da se tožnik dne 12. 9. 2011 ni odzval na vabilo za svetovalni razgovor po zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011, zaključuje, da tožnik zaradi nastopa razlogov določenih v 3., 4., 5., 8. ali 9. alinei prvega odstavka 129. člena ZUTD z dnem 12. 9. 2011 ni več aktivni iskalec zaposlitve in se ga zato preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Izvršitev te odločitve pa se v skladu z 20. členom Pravilnika opravi z dnem, ko postane odločba dokončna. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se tožnik ne more ponovno prijaviti v evidenco šest mesecev po dokončnosti odločbe.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z odločbo, številka 11008-1212/2011/2 z dne 6. 12. 2011 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pritožbeni organ med drugim na podlagi ugotovitve, da se pritožnik dne 12. 9. 2011 ni odzval na svetovalni razgovor, svojega izostanka pa ni na predpisan način opravičil, zaključuje, da tožnik ni aktivi iskalec zaposlitve in da je zato podan razlog iz 9. alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD, da se preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Tožnik v tožbi navaja, da postopek pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilen in da je zato odločba, ki tudi ni utemeljena na zakonu, nepravilna. Zato sodišču predlaga naj jo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje oz. naj v okviru tožbenega zahtevka odloči o stvari. Zatrjuje, da je dejansko stanje, ki temelji na ugotovitvi, da je bil na dan 12. 9. 2011 delovno zmožen, napačno in nepopolno ugotovljeno. V zvezi s tem se sklicuje na poškodbo z dne 30. 8. 2011 zaradi katere je okreval do konca meseca septembra in prilaga dokaze, s katerimi to dejstvo dokazuje. V nadaljevanju opisuje okoliščine pred in po prejemu izpodbijane odločbe. Zatrjuje, da je takoj po prejemu odločbe dne 29. 9. 2011 svoj izostanek opravičil in je poskušal pridobiti nov termin za sestanek. V skladu z navodili svetovalke A.A., je podal pritožbo, ki ji je priložil poročilo o ugotovljenih poškodbah z dne 14. 9. 2011. Na poziv svetovalke pa je že isti dan predložil tudi odgovor dr. B.B. o tem, da jo je tožnik dne 14. 9. 2011 obiskal zaradi bolečin od udarcev, ki so mu jih prizadele uradne osebe dne 30. 8. 2011. Toženi stranki očita, da pri ugotavljanju dejanskega stanja ni upoštevala dejstva, da je zdravljenje trajalo do konca meseca septembra in da je pravočasno v roku 8 dni od prenehanja bolezni opravičil svojo odsotnost, čeprav ji je o tem predložil vsa zahtevana dokazila. Dokazila o tožnikovi bolezni in o dejstvu, da je izostanek opravičil, čeprav opravičilo izhaja tudi iz pritožbe zoper izpodbijano odločbo, pri odločanju niso bila upoštevana, čeprav iz njih izhaja, da bi bilo njegovo zdravje resno ogroženo, če bi se sestanka udeležil. Prepričan je, da bi morala tožena stranka aktivnega iskalca zaposlitve v primeru izostanka obvestiti o novem datumu srečanja oz. se z njim pogovoriti o razlogih izostanka, zlasti v primeru ko gre hkrati za prejemnika denarne socialne pomoči. Toženi stranki, z navajanjem dejstev, ki se nanašajo na prejemke socialne pomoči, očita namerno prikrajšanje za socialno pomoč, potrebno za njegovo preživetje. Zato zahteva, da mu tožena stranka povrne škodo v višini 1.400,00 EUR, nastalo iz naslova denarne socialne pomoči, ki naj bi mu bila povzročena z izpodbijano odločbo, na podlagi katere je bila izdana odločba Centra za socialno delo z dne 3. 1. 2012. V nadaljevanju toženi stranki očita tudi kršitve materialnega in procesnega prava. Meni, da na podlagi 11. člena ZUTD, v katerem so le primeroma navedene aktivnosti brezposelne osebe, ni mogoče sklepati, da oseba ki je enkrat zamudila na sestanek, ni bila aktivna pri iskanju zaposlitve. V zvezi s tem navaja, da je sam izvajal vse potrebne aktivnosti iz 11. člena ZUTD (zadnjo prijavo morebitnemu delodajalcu je navedel v pritožbi) in da mu zato ni mogoče očitati razlogov za izgubo takega statusa. Prepričan je, da je skladno s postopkom izkazal tudi opravičen razlog, ki opravičuje izostanek od sestanka. Zato je utemeljeno pričakoval odpravo izpodbijane odločbe ali pa ustrezno obrazložitev, zakaj predloženo zdravniško potrdilo ni bilo upoštevano kot veljaven dokaz osebnega stanja, ki opravičuje izostanek od sestanka. Ne strinja se niti z argumentom, da je določitev novega termina za sestanek možna le po preklicu prejšnjega vabila. Navaja še, da ravnanje tožene stranke občuti kot nasilje, saj je vedela kakšne posledice bo njeno ravnanje povzročilo tožniku.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišču predložila upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi za tožnika ni sporno dejstvo, da se je v zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011 zavezal, da se bo dne 12. 9. 2011 zglasil na svetovalnem razgovoru in da se tega sestanka ni udeležil iz osebnih razlogov, to je zaradi poškodbe pridobljene dne 30. 8. 2011. Izpodbijana odločitev pa je zanj sporna, ker temelji na ugotovitvi, da izostanka ni pravočasno opravičil in ker meni, da po ZUTD enkraten izostanek ne more biti razlog za prenehanje statusa aktivnega iskalca zaposlitve.

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz obrazložitve obeh odločb izhaja, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik ni več aktivni iskalec zaposlitve. Zato je po presoji tožene stranke podan razlog za prenehanje vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb, ki je določen v 9. alinei prvega odstavka 129. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD).

Po 11. členu ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti, med katerimi sta tudi obveznost udeležbe na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda in obveznost, da se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona. Iz določbe 44. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidence, zaposlitvenemu načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence (v nadaljevanju Pravilnik) izhaja, da se osebni svetovalec in brezposelna oseba lahko pred nastankom enega od razlogov za oprostitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve v zaposlitvenem načrtu dogovorita, da je oseba oproščena iskanja zaposlitve med drugim tudi v času odsotnosti zardi osebnih razlogov. Za opravičljive razloge za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu, pa (pod pogojem, da oseba obvesti zavod v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo predloži ustrezna dokazila), štejejo tudi nezmožnost brezposelne osebe za delo iz zdravstvenih razlogov po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se izkaže s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika in drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhodnem dogovor ni bil mogoč.

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da se je tožnik v zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011 dogovoril za svetovalni razgovor na dan 12. 9. 2011 in se obvezal, da bo, če se ga iz upravičenih razlogov ne bo mogel udeležiti, o tem obvestil zavod in dogovoril novega najkasneje v roku 15 dni po že določenem datumu svetovalnega razgovora ali pa se bo najkasneje v 15 dneh po datumu zadnje dogovorjene aktivnosti zglasil na zavodu, in dejstva, da se tožnik 12. 9. 2011 ni udeležil svetovalnega razgovora, da zavoda predhodno ni obvestil o upravičenem razlogu in da se v roku 15 dni po navedenem datumu z zavodom ni dogovoril za nov datum svetovalnega razloga, tudi po presoji sodišča tožena stranka v določbah ZUTD, Pravilnika in predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, ni imela podlage za to, da bi tožnika še vedno štela za aktivnega iskalca zaposlitve. Kdaj brezposelna oseba šteje za aktivnega iskalca zaposlitve je namreč določeno v 11. členu ZUTD. Tožnik, ki zavoda ni predhodno obvestil o upravičenem razlogu za neudeležbo na dogovorjenem svetovalnem razgovoru in se na zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011 ni javil, po navedenem določilu ne izpolnjuje pogoja aktivnega iskalca zaposlitve. Ker tožnik niti tekom upravnega postopka in niti v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, ter ne predlaga dokazov, iz katerih bi izhajalo, da zaradi poškodbe z dne 30. 8. 2011 zavoda ni mogel obvestiti, da se iz zdravstvenih razlogov svetovalnega razgovora dne 12. 9. 2011 ne more udeležiti in niti, da se je v 15 dneh po 12. 9. 2011 zglasil na zavodu, so tožbeni ugovori o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnih predpisov, neutemeljeni. Tožbene navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov, zato na odločanje v konkretni zadevi po presoji sodišča ne morejo vplivati. Zato so pravno nepomembne vse tožbene navedbe, s katerimi tožnik ne izkazuje, da zaradi slabega zdravstvenega stanja zavoda ni mogel predhodno obvestiti, da se ne bo udeležil svetovalnega razgovora dne 12. 9. 2011. Pavšalna trditev, da je zavod v podobnih primerih ravnal drugače, pa v že navedenih materialnih predpisih, tudi nima podlage za sklep, da brezposelna oseba ni dolžna izpolniti obveznosti, ki so za aktivnega iskalca zaposlitve določene v ZUTD.

Iz navedenih razlogov sodišče na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je le ta pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).