14. 1. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Sveta delavcev Slovenskega državnega holdinga, d. d., (prej Svet delavcev Slovenske odškodninske družbe, d. d.), Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Pavel Gorišek, Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij, Kranj, ki ga zastopa generalni sekretar Mato Gostiša, in Skupnega sveta delavcev skupine HSE, d. o. o., Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Vladimir Šega, ter v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Zveze reprezentativnih sindikatov Slovenije, Kranj, ki jo zastopa predsednik Rajko Bakovnik, na seji 14. januarja 2015

sklenilo:

1.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zahteva za oceno ustavnosti Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 105/12 in 39/13) se zavržejo.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zahteva za oceno ustavnosti Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) se zavržeta.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki in predlagatelj zatrjujejo neskladje izpodbijanih 21. in 22. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju ZSDH) z drugim odstavkom 14. člena in 75. členom Ustave. Menijo, da tako bistveno ožanje obsega pravic iz 75. člena Ustave, ki jih sicer ureja Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZSDU), krši načelo enakosti pred zakonom, saj za tako ureditev ne obstajajo stvarni in razumni razlogi. Slovenski državni holding, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SDH), se naj namreč kot dejanski koncern ne bi v ničemer razlikoval od vseh drugih dejanskih koncernov, v katerih pa je sodelovanje delavcev v organih družbe omogočeno. ZSDH naj bi bil protiustaven tudi zato, ker naj bi v njem obstajala protiustavna pravna praznina, saj naj ne bi določal pogojev in načina oblikovanja sveta delavcev kapitalsko povezanih družb ter njegove pristojnosti (2. člen Ustave).

Prvi pobudnik utemeljuje svoj pravni interes z navedbami, da pravica do soupravljanja v SDH pripada delavcem tega holdinga oziroma delavcem Slovenske odškodninske družbe, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju SOD), do preoblikovanja te družbe v SDH, saj naj bi ZSDH neposredno posegal v že obstoječe uresničevanje pravice do sodelovanja pri upravljanju v okviru SOD. V SOD naj bi namreč že bil imenovan predstavnik delavcev v nadzorni svet, ki bo to funkcijo opravljal vse do preoblikovanja te družbe v SDH. Drugi pobudnik navaja, da je prostovoljno interesno združenje, katerega kolektivni člani so poleg večine svetov delavcev družb iz okvira Holdinga Slovenske elektrarne, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju HSE), ki je v državni lasti, pa tudi številni drugi sveti delavcev družb, katerih delni ali večinski lastnik so HSE in druge državne družbe. Ker naj bi bil eden izmed temeljnih ciljev drugega pobudnika "organizirano vključevanje delavcev v pripravo zakonodaje in drugih ukrepov širšega značaja, ki vplivajo na razvoj in uresničevanje sistema delavske participacije pri upravljanju v Sloveniji," naj bi imel pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona. Tretji pobudnik pojasnjuje, da so ga ustanovili sveti delavcev družb, ki tvorijo skupino HSE. Ker naj bi bil HSE s hčerinskimi družbami v državni lasti, naj bi ga upravljal SDH. Številne odločitve organov SDH naj bi tako močno krojile tudi usodo delavcev družb iz skupine HSE. Navaja, da so sveti delavcev osrednja delavska interesna predstavništva, ki so pristojna tudi za imenovanje in odpoklic predstavnikov delavcev v organih družb, zato naj bi izkazoval pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona. Predlagatelj navaja, da je reprezentativni sindikat za območje države in je vpisan v seznam reprezentativnih sindikatov pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zahtevo naj bi vlagal, ker so ogrožene pravice delavcev.

Drugi in tretji pobudnik ter predlagatelj so pobudo in zahtevo razširili tudi na presojo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 – v nadaljevanju ZSDH-1), ki ga izpodbijajo iz enakih razlogov kot ZSDH, sklicujoč se pri tem na utemeljitev pobude in zahteve za oceno ustavnosti ZSDH, ki so jo še dopolnili. Izrecno navajajo, da pobude in zahteve za oceno ustavnosti ZSDH ne umikajo.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

Izpodbijani ZSDH je med postopkom pred Ustavnim sodiščem v celoti prenehal veljati z uveljavitvijo ZSDH-1. V tem primeru morebitne posledice protiustavnosti ZSDH sploh niso mogle nastati, saj se navedeni zakon ni izvajal. SDH je namreč nastal z dnem uveljavitve ZSDH-1, in sicer, ko je SOD prevzel obveznosti SDH (prvi odstavek 77. člena ZSDH-1).[1] Zato pobudniki ne izkazujejo pravovarstvene potrebe za oceno ustavnosti ZSDH. Te ne izkazuje niti predlagatelj. Zato je Ustavno sodišče pobudi in zahtevo zavrglo (1. točka izreka).

Kot izhaja iz 3. točke obrazložitve tega sklepa, so drugi in tretji pobudnik ter predlagatelj pobudo in zahtevo razširili tudi na ZSDH-1, ki ga prav tako kot ZSDH izpodbijajo v delu, ki se nanaša na sodelovanje delavcev v organih SDH, tj. v nadzornem svetu in upravi z imenovanjem delavskega direktorja.

Drugi pobudnik navaja, da je prostovoljno interesno združenje, katerega kolektivni člani so poleg večine svetov delavcev družb iz HSE tudi številni sveti delavcev drugih družb, katerih delni ali večinski lastnik je SDH. Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornica in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj.

Drugi pobudnik zatrjuje, da ima pravni interes, ker je po njegovih pravilih eden od njegovih temeljnih ciljev "organizirano vključevanje svetov delavcev v pripravo zakonodaje in drugih ukrepov širšega značaja, ki vplivajo na razvoj in uresničevanje sistema delavske participacije pri upravljanju v Sloveniji." Vendar to ni povezano s pravicami in pravnimi interesi pobudnika kot združenja, pač pa z vsebino njegove dejavnosti. S sklicevanjem na temeljne cilje, ki jih kot združenje zasleduje, ne more izkazati povezanosti z lastnim pravnim položajem, kot to zahteva drugi odstavek 24. člena ZUstS.[2]

9.Pravnega interesa za oceno ustavnosti Zakona prav tako ne izkazuje tretji pobudnik, ki je, kot sam navaja, svet delavcev kapitalsko povezanih družb v okviru HSE, ustanovljen na podlagi 73. do 77. člena ZSDU. Svoj pravni interes utemeljuje z navedbo, da "je HSE s svojimi hčerinskimi družbami v 100 odstotni državni lasti, kar pomeni, da ga lastniško upravlja SDH, kar pa pomeni tudi to, da bodo številne odločitve organov upravljanja SDH posredno ali neposredno zelo možno krojile tudi usodo delavcev, vključenih v HSE." Glede na drugi odstavek 24. člena ZUstS tretji pobudnik s temi navedbami ni izkazal, da obstaja njegov lasten neposreden interes za oceno ustavnosti Zakona.

10.Ker drugi in tretji pobudnik nista izkazala, da izpodbijana ureditev ZSDH-1 neposredno posega v njun pravni položaj, je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

11.Predlagatelj navaja, da vlaga zahtevo za oceno ustavnosti ZSDH-1, ker so ogrožene pravice delavcev. Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, če so ogrožene pravice delavcev. Zahtevo za oceno ustavnosti zakona, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev. Predlagatelj sicer zatrjuje, da je vpisan v seznam reprezentativnih sindikatov pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vendar pa odločbe o reprezentativnosti sindikata ni predložil. Tako ni izkazal že izpolnjevanja prvega pogoja iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato njegovo zahtevo za oceno ustavnosti ZSDH-1 zavrglo že iz tega razloga (2. točka izreka).

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Navedena določba še določa, da SOD z dnem uveljavitve ZSDH-1 nepretrgano posluje naprej, saj prevzem obveznosti SDH ne pomeni njenega prenehanja, pač pa je do spremembe firme in statuta SDH opravljala vse naloge, določene z ZSDH-1, pod firmo SOD (drugi odstavek 77. člena ZSDH-1). Kot izhaja iz podatkov AJPES, sta bili navedeni spremembi vpisani v sodni register 11. 6. 2014.

[2]Prim. sklepa št. U-I-46/09 z dne 9. 4. 2009 in št. U-I-25/09 z dne 26. 3. 2009.

[3]ZSDU v členih 73 do 77 kapitalsko povezanim družbam omogoča ustanovitev sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, v katerem sodelujejo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb. Te člane imenujejo sveti delavcev kapitalsko povezanih družb in se lahko izberejo le iz članov svetov delavcev tako povezanih družb (74. člen ZSDU).

[4]Sicer pa je Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-268/06 z dne 5. 3. 2009 (Uradni list RS, št. 23/09, in OdlUS XVIII, 8) pojasnilo, da iz 75. člena Ustave ne izhaja obveznost zakonodajalca, da v zakonski ureditvi predvidi sodelovanje delavcev v organih družbe kot enega od načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe, pač pa je določitev načina uresničevanja te pravice prepuščena zakonodajalcu (glej 22. točka obrazložitve).