Jedro

Zaradi izostanka valorizacije realno znižana preživnina pa predstavlja tudi okoliščino, ki jo je mogoče šteti kot podlago za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek mladoletnega tožnika za zvišanje preživnine. Na pritožbo tožnika pa je sodišče druge stopnje odločilo tako, da je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbenemu zahtevku ugodilo. Odločilo je, da mora toženec namesto dosedanje preživnine od 1.8.1990 dalje plačevati zvišano mesečno preživnino v znesku 3.000,00 SIT, od 1.1.1991 4.500,00 SIT, od 1.6.1991 6.000,00 SIT, od 1.12.1991 7.716,00 SIT, od 1.5.1992 12.050,00 SIT, od 1.10.1992 14.695,00 SIT in od 1.3.1993 do 30.4.1993 v znesku 16.384,00 SIT. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga toženec revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo pritožba tožeče stranke zavrnjena in sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka potrjena. Le podrejeno predlaga razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Dne 21.4.1993 sta starša mladoletnega tožnika pri Centru za socialno delo sklenila sporazum, po katerem je bil tožnik dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu - tožencu. Od tedaj dalje mati ne more več nastopati kot zakonita zastopnica v pravdi proti tožencu. Gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 357. člena ZPP, ker mladoletne stranke ni zastopal njen zakoniti zastopnik. Sicer pa je sodišče druge stopnje spremenilo prvostopno odločitev po 4. točki 373. člena ZPP, pri tem pa je samo sprejelo dejanske ugotovitve in dokazno oceno. Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje podatkov o valorizacijskih faktorjih, niti ne vsebuje podatkov o dejansko plačanih zneskih preživnine. Sodbe sodišča prve stopnje torej ne bi bilo mogoče spremeniti. Sicer pa sodišče v pravdi za zvišanje preživnine ne more nadomestovati tistega, kar bi morali opravljati centri za socialno delo. Rast življenjskih stroškov ni mogoče upoštevati kot spremenjene okoliščine v skladu z določbo 79. člena ZZZDR. V izpodbijani sodbi tudi ni določeno, da mora toženec plačevati preživnino le do sklenitve sporazuma o predodelitvi otroka.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Mladoletne otroke zastopajo starši (1. dostavek 107. člena ZZZDR). Tožnikova mati je med pravdo nastopala kot zakonita zastopnica, pri čemer je uveljavljala spremembo odločbe o višini preživnine le za čas do uveljavitve sporazuma o predodelitvi otroka tožencu. Zato ni mogoče sprejeti revizijske teze o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, niti o tem, da je z izpodbijano sodbo odločeno tako, da predodelitev otroka ni upoštevana. Po jasnem izreku izpodbijane sodbe je namreč toženec dolžan zvišano preživnino plačevati le do 30.4.1993. Sprememba že ugotovljene višine prispevka za preživljanje otroka (79. člen ZZZDR) pomeni uporabo materialnega prava. Slednje predpostavlja ustrezno ugotovljeno dejansko podlago. Sodišče druge stopnje je v tem obsegu upoštevalo le na prvi stopnji predstavljena dejstva. V tem okviru ni zagrešilo v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP, ker naj bi v nasprotju s 4. točko 373. člena ZPP upoštevalo dejansko podlago, ki je sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Izostanek redne valorizacije preživnine za čas od oktobra 1989 do maja 1990 (zaradi pravde, vodene pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. VI P .../89) je zaradi visoke inflacije v navedenem obdobju povzročil občuten realen padec preživnine. Rast življenjskih stroškov in plač v tem obdobju je imela za posledico "uradno" valorizacijo preživnin, ki so jo opravili centri za socialno delo. Stopnja valorizacije z navedbo posameznih obdobij pa za sodišče predstavlja materialno pravo, ki ga je dolžno upoštevati. Zaradi izostanka valorizacije realno znižana preživnina pa predstavlja tudi okoliščino, ki jo je mogoče šteti kot podlago za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram. Sodišče druge stopnje je torej ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo (na to je dolžno po določbi 2. odstavka 365. člena ZPP paziti celo po uradni dolžnosti).

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).