Jedro

ZDSS-1 ne daje podlage, da bi se lahko spor med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico na podlagi direktne tožbe iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo opredelil za individualni delovni spor, za katerega bi bila podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Udeležba zavarovalnice v delovnem odškodninskem sporu je določena kot izjema in omejena zgolj na položaj sospornika.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Sevnici.

Obrazložitev

Tožnik je pri Okrajnem sodišču v Sevnici s tožbo zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delu, s tem, da je plačilo odškodnine zahteval neposredno od tožene zavarovalnice, pri kateri ima njegov delodajalec zavarovano civilno odgovornost. Okrajno sodišče se je s sklepom P 17/2006 z dne 8.3.2006 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Brežicah, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Menilo je, da Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) individualni delovni spor in s tem pristojnost delovnega sodišča opredeljuje zgolj na podlagi objektivnega kriterija, tako, da so za reševanje odškodninskih sporov iz nezgod pri delu izključno pristojna delovna sodišča. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Brežicah, pristojnosti ni sprejelo. Menilo je, da je delovno sodišče stvarno pristojno le za tiste odškodninske spore iz nezgod pri delu, v katerih je kot stranka udeležen tudi delodajalec. Ne gre za delovni spor, če je vložena direktna tožba zgolj zoper zavarovalnico na podlagi določb 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Ur. l. RS, št. 83/01). Zato je predlagalo, da na podlagi 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče RS.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Sevnici.

V skladu z določbami točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Gre torej za opredelitev individualnega delovnega spora o pravicah, obveznostih in odgovornostih tako v objektivnem (da gre za spor iz delovnega razmerja) kot v subjektivnem (da gre za spor med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki) smislu.

Odškodninski spori se uvrščajo med spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih, s tem, da ZDSS-1 v drugem odstavku 5. člena stvarno pristojnost še dodatno ureja v tem smislu, da je delovno sodišče stvarno pristojno tudi za tiste odškodninske spore, v katerih poleg delavca in delodajalca oziroma njihovih pravnih naslednikov kot sospornik na toženi stranki nastopa tudi zavarovalnica. Udeležba zavarovalnice v delovnem odškodninskem sporu je torej določena kot izjema in omejena zgolj na položaj sospornika. Zato ZDSS-1 ne daje podlage, da bi se lahko tudi spor med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico na podlagi direktne tožbe iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo opredelil za individualni delovni spor, za katerega bi bila podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Ker gre v tej zadevi za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, za katerega v posebnem zakonu ni predvidena pristojnost specializiranega sodišča, je sodišče v skladu s 1. in 30. členom ZPP v sporu o pristojnosti sklenilo, kakor v izreku.