Jedro

Jedro

Ob dejstvu, da je bilo za tožnico vseskozi sporno dejansko stanje - ustrezen obseg nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana javna cesta, pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se najprej določi obseg nepremičnine, ki je predmet razlastitve, na kar upravičeno opozarja tožnica, in ta točno določen obseg bo lahko v nadaljevanju predmet cenitve.

Ob dejstvu, da je bilo za tožnico vseskozi sporno dejansko stanje - ustrezen obseg nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana javna cesta, pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se najprej določi obseg nepremičnine, ki je predmet razlastitve, na kar upravičeno opozarja tožnica, in ta točno določen obseg bo lahko v nadaljevanju predmet cenitve.

Izrek

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Upravne enote Velenje št. 352-10/2021-11 z dne 2. 11. 2021 odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožbi se ugodi in se sklep Upravne enote Velenje št. 352-10/2021-11 z dne 2. 11. 2021 odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Upravna enota Velenje je v izpodbijanem sklepu odločila, da se tožnici kot razlastitveni upravičenki, zaradi razlastitvenega postopka, v zvezi z razlastitvijo nepremičnine s parc. št. 370/32 (), k. o. ..., ki je v lasti A. A. in B. B., naloži cenitev navedene nepremičnine (1. točka izreka). Cenitev mora biti izdelana v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in mora biti posredovana na Upravno enoto Velenje (2. točka izreka). Odločila je še, da bo v primeru neizvedbe cenitve v točki 1. tega sklepa navedene nepremičnine sledila upravna izvršba po drugi osebi, na stroške razlastitvene upravičenke (3. točka izreka) in da stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka).

1.Upravna enota Velenje je v izpodbijanem sklepu odločila, da se tožnici kot razlastitveni upravičenki, zaradi razlastitvenega postopka, v zvezi z razlastitvijo nepremičnine s parc. št. 370/32 (), k. o. ..., ki je v lasti A. A. in B. B., naloži cenitev navedene nepremičnine (1. točka izreka). Cenitev mora biti izdelana v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in mora biti posredovana na Upravno enoto Velenje (2. točka izreka). Odločila je še, da bo v primeru neizvedbe cenitve v točki 1. tega sklepa navedene nepremičnine sledila upravna izvršba po drugi osebi, na stroške razlastitvene upravičenke (3. točka izreka) in da stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da sta A. A. in B. B. (v nadaljevanju stranki z interesom) 9. 6. 2021 vložila zahtevo za razlastitev solastniških nepremičnin s parc. št. 370/32, k. o. ..., ker po njih na območju Občine Šoštanj poteka kategorizirana javna pot - občinska javna cesta, z oznako P, ki je vpisana tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture. Upravni organ ugotavlja, da sta zahtevo vložili upravičeni osebi in da je izkazano, da sta pred tem tožnici poslala zahtevo za odkup zemljišč ter da je bila zahteva vložena upravičeno, ker v roku 30 dni ni prišlo do sklenitve pogodbe z razlastitveno upravičenko. Glede na to je tožnici naložila cenitev navedenih nepremičnin, ki jo mora predložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sledila izvršba.

2.Iz obrazložitve izhaja, da sta A. A. in B. B. (v nadaljevanju stranki z interesom) 9. 6. 2021 vložila zahtevo za razlastitev solastniških nepremičnin s parc. št. 370/32, k. o. ..., ker po njih na območju Občine Šoštanj poteka kategorizirana javna pot - občinska javna cesta, z oznako P, ki je vpisana tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture. Upravni organ ugotavlja, da sta zahtevo vložili upravičeni osebi in da je izkazano, da sta pred tem tožnici poslala zahtevo za odkup zemljišč ter da je bila zahteva vložena upravičeno, ker v roku 30 dni ni prišlo do sklenitve pogodbe z razlastitveno upravičenko. Glede na to je tožnici naložila cenitev navedenih nepremičnin, ki jo mora predložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sledila izvršba.

3.Toženka je pritožbo tožnice zavrnila. V odločbah navaja, da sta bila razlastitvena zavezanca prisiljena vložiti zahtevo za razlastitev. S tem so bili tudi izpolnjeni pogoji, da je prvostopenjski upravni organ izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnici naložil, da priskrbi ustrezno cenitev predmetne parcele. V nadaljevanju, kolikor se bo izkazalo za potrebno, ker tožnica izpostavlja, da splošno stanje nepremičnine, za katero se uvaja postopek razlastitve, ne odraža dejanskega stanja v naravi, pa bo potreben še morebiten načrt ter izvedba parcelacije predmetne parcele, tako kot to določa četrti odstavek 199. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2).

3.Toženka je pritožbo tožnice zavrnila. V odločbah navaja, da sta bila razlastitvena zavezanca prisiljena vložiti zahtevo za razlastitev. S tem so bili tudi izpolnjeni pogoji, da je prvostopenjski upravni organ izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnici naložil, da priskrbi ustrezno cenitev predmetne parcele. V nadaljevanju, kolikor se bo izkazalo za potrebno, ker tožnica izpostavlja, da splošno stanje nepremičnine, za katero se uvaja postopek razlastitve, ne odraža dejanskega stanja v naravi, pa bo potreben še morebiten načrt ter izvedba parcelacije predmetne parcele, tako kot to določa četrti odstavek 199. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2).

4.Tožnica se s tem ne strinja in zoper odločitvi vlaga tožbo. V njej zatrjuje, da je odločitev v nasprotju s četrtim odstavka 199. člena ZUreP-2. Upravni organ namreč ni, poleg ustrezne cenitve nepremičnin, tožnici kot razlastitveni upravičenki naložil tudi morebitni načrt ter izvedbo parcelacije kategorizirane javne ceste "P.", ki poteka po sedanji parc. št. 370/32 (), k. o. ... Na skici, ki prikazuje "pokritje" katastra "orto foto" posnetka dejanskega terena, za parc. št. 370/32, k. o. ..., je vidno, da se cestna površina kategorizirane javne ceste "P.", za razlastitev katere teče razlastitveni postopek, v katerem je izdan napadeni sklep Upravne enote Velenje, ne ujema v celoti s površino parc. št. 370/32. Ravno ta okoliščina pa je po njenem bistvena, saj meni, da je potreben predhodni načrt in parcelacija označene kategorizirane javne ceste in šele naknadno ustrezno cenitev tako parcelirane nepremičnine. Opozarja, da je na to opozorila v pritožbi zoper označeni sklep št. 478-0029/2021 z dne 16. 11. 2021 z navedbama "....saj ta nepremičnina v naravi predstavlja kategorizirano javno pot z neurejenim katastrskim stanjem." in "splošno stanje nepremičnine.......... ne odraža dejanskega stanja v naravi." A s takšnimi navedbami v okviru pritožbe tožnica ni uspela.

4.Tožnica se s tem ne strinja in zoper odločitvi vlaga tožbo. V njej zatrjuje, da je odločitev v nasprotju s četrtim odstavka 199. člena ZUreP-2. Upravni organ namreč ni, poleg ustrezne cenitve nepremičnin, tožnici kot razlastitveni upravičenki naložil tudi morebitni načrt ter izvedbo parcelacije kategorizirane javne ceste "P.", ki poteka po sedanji parc. št. 370/32 (), k. o. ... Na skici, ki prikazuje "pokritje" katastra "orto foto" posnetka dejanskega terena, za parc. št. 370/32, k. o. ..., je vidno, da se cestna površina kategorizirane javne ceste "P.", za razlastitev katere teče razlastitveni postopek, v katerem je izdan napadeni sklep Upravne enote Velenje, ne ujema v celoti s površino parc. št. 370/32. Ravno ta okoliščina pa je po njenem bistvena, saj meni, da je potreben predhodni načrt in parcelacija označene kategorizirane javne ceste in šele naknadno ustrezno cenitev tako parcelirane nepremičnine. Opozarja, da je na to opozorila v pritožbi zoper označeni sklep št. 478-0029/2021 z dne 16. 11. 2021 z navedbama "....saj ta nepremičnina v naravi predstavlja kategorizirano javno pot z neurejenim katastrskim stanjem." in "splošno stanje nepremičnine.......... ne odraža dejanskega stanja v naravi." A s takšnimi navedbami v okviru pritožbe tožnica ni uspela.

5.Šele, če bi Upravna enota Velenje s sklepom, s katerim je trenutno tožnici kot razlastitveni upravičenki naložila zgolj cenitev parc. št. 370/32, k. o. ..., ob pravilni uporabi določila četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2, naložila tudi načrt ter izvedbo parcelacije te nepremičnine, bi bila na njuni podlagi tudi naložena cenitev tako parcelirane nepremičnine, najprej v skladu z določilom navedenega člena ZUreP-2, predvsem pa bi šele na tej podlagi naložena cenitev nepremičnine zagotavljala cenitev javne ceste "P." v njenem ustreznem obsegu. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in povračilo stroškov.

5.Šele, če bi Upravna enota Velenje s sklepom, s katerim je trenutno tožnici kot razlastitveni upravičenki naložila zgolj cenitev parc. št. 370/32, k. o. ..., ob pravilni uporabi določila četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2, naložila tudi načrt ter izvedbo parcelacije te nepremičnine, bi bila na njuni podlagi tudi naložena cenitev tako parcelirane nepremičnine, najprej v skladu z določilom navedenega člena ZUreP-2, predvsem pa bi šele na tej podlagi naložena cenitev nepremičnine zagotavljala cenitev javne ceste "P." v njenem ustreznem obsegu. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in povračilo stroškov.

6.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis. Prav tako odgovora na tožbo nista podali stranki z interesom.

6.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis. Prav tako odgovora na tožbo nista podali stranki z interesom.

7.Sodišče je v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeležil pooblaščenec tožnice, toženka ter stranki z interesom pa se naroka nista udeležili, zato se je opravil v njuni odsotnosti.

7.Sodišče je v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeležil pooblaščenec tožnice, toženka ter stranki z interesom pa se naroka nista udeležili, zato se je opravil v njuni odsotnosti.

8.Tožnica je na naroku vztrajala pri podanih navedbah. Sodišče pa je v dokazne namene na naroku za glavno obravnavo vpogledalo in prebralo upravni spis ter v vse listine, ki sta jih v sodni spis vložili stranki (priloge A1 do A4 ter B1 do B2).

8.Tožnica je na naroku vztrajala pri podanih navedbah. Sodišče pa je v dokazne namene na naroku za glavno obravnavo vpogledalo in prebralo upravni spis ter v vse listine, ki sta jih v sodni spis vložili stranki (priloge A1 do A4 ter B1 do B2).

K I. točki izreka

K I. točki izreka

9.Tožba je utemeljena.

9.Tožba je utemeljena.

10.Sodišče se je najprej ukvarjalo z vprašanjem dopustnosti tožbe. Za začetek in tek upravnega spora morajo namreč biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Pogoj je tudi ta, da mora biti akt, ki se izpodbija s tožbo, upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

10.Sodišče se je najprej ukvarjalo z vprašanjem dopustnosti tožbe. Za začetek in tek upravnega spora morajo namreč biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Pogoj je tudi ta, da mora biti akt, ki se izpodbija s tožbo, upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

11.Predmet tožbenega izpodbijanja v tem upravnem sporu je sklep, s katerim je odločeno, da mora tožnica predložiti cenitev nepremičnin.

11.Predmet tožbenega izpodbijanja v tem upravnem sporu je sklep, s katerim je odločeno, da mora tožnica predložiti cenitev nepremičnin.

12.Sodišče mora na obstoj procesnih predpostavk paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).1 Zakon določa dva temeljna pogoja, ki ju je treba uporabiti pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt: 1. formalno so to le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (1. člen ZUS-1), materialno pa so to tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in s tem posegajo v pravni položaj tožnika in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.2 Odločitev je torej pod temi pogoji lahko upravni akt, četudi je z njo odločeno s sklepom.

12.Sodišče mora na obstoj procesnih predpostavk paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).1 Zakon določa dva temeljna pogoja, ki ju je treba uporabiti pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt: 1. formalno so to le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (1. člen ZUS-1), materialno pa so to tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in s tem posegajo v pravni položaj tožnika in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.2 Odločitev je torej pod temi pogoji lahko upravni akt, četudi je z njo odločeno s sklepom.

13.Sporni akt ni procesni akt. V konkretni zadevi namreč gre za posebno obveznost razlastitvenega zavezanca, ki ima svoj temelj v četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2. Ta je namreč določal, da lahko zahtevo za razlastitev poda tudi razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Zahteva se lahko vloži, če razlastitveni upravičenec v 30 dneh od poziva na ureditev zemljiškoknjižnega stanja tega pogodbeno ne uredi z razlastitvenim zavezancem. Zahteva v tem primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Ustrezno cenitev nepremičnin in morebiten načrt ter izvedbo parcelacije upravni organ s sklepom naloži razlastitvenemu upravičencu.

13.Sporni akt ni procesni akt. V konkretni zadevi namreč gre za posebno obveznost razlastitvenega zavezanca, ki ima svoj temelj v četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2. Ta je namreč določal, da lahko zahtevo za razlastitev poda tudi razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Zahteva se lahko vloži, če razlastitveni upravičenec v 30 dneh od poziva na ureditev zemljiškoknjižnega stanja tega pogodbeno ne uredi z razlastitvenim zavezancem. Zahteva v tem primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Ustrezno cenitev nepremičnin in morebiten načrt ter izvedbo parcelacije upravni organ s sklepom naloži razlastitvenemu upravičencu.

14.Izpodbijan sklep je akt, ki ga je izdal državni organ, prav tako pa vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in s tem posega v pravni položaj tožnice. V njem je tudi določeno, da se bo v primeru, če tožnica naložene obveznosti ne bo izpolnila, izvršila prisilno.

14.Izpodbijan sklep je akt, ki ga je izdal državni organ, prav tako pa vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in s tem posega v pravni položaj tožnice. V njem je tudi določeno, da se bo v primeru, če tožnica naložene obveznosti ne bo izpolnila, izvršila prisilno.

15.Med strankama ni sporno, da sta predmetno zahtevo vložili upravičeni osebi - sedaj stranki z interesom, da je popolna in ima vse sestavine določene v četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2, ter da se je iztekel 30 dnevni rok od vročitve poziva tožnici na ureditev zemljiškoknjižnega stanja.

15.Med strankama ni sporno, da sta predmetno zahtevo vložili upravičeni osebi - sedaj stranki z interesom, da je popolna in ima vse sestavine določene v četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2, ter da se je iztekel 30 dnevni rok od vročitve poziva tožnici na ureditev zemljiškoknjižnega stanja.

16.Tožba tožnice temelji na stališču, da je potrebno tožnici naložiti najprej načrt ter izvedbo parcelacije kategorizirane javne ceste, ki poteka po parceli 370/32 k. o. ... pred ustrezno cenitvijo. To tožnica utemeljuje na dejstvu, da se cestna površina kategorizirane javne ceste ne ujema v celoti s površino parc. št. 370/32, kar izhaja iz ortofoto posnetka dejanskega terena.

16.Tožba tožnice temelji na stališču, da je potrebno tožnici naložiti najprej načrt ter izvedbo parcelacije kategorizirane javne ceste, ki poteka po parceli 370/32 k. o. ... pred ustrezno cenitvijo. To tožnica utemeljuje na dejstvu, da se cestna površina kategorizirane javne ceste ne ujema v celoti s površino parc. št. 370/32, kar izhaja iz ortofoto posnetka dejanskega terena.

17.Toženka v izpodbijani odločbi meni, da se bo parcelacija opravila v nadaljevanju, kolikor se bo to izkazalo za potrebno, pri čemer navaja navedbo tožnice, da po njenem zatrjevanju splošno stanje nepremičnine, za katero se uvaja postopek razlastitve, ne odraža dejanskega stanja v naravi.

17.Toženka v izpodbijani odločbi meni, da se bo parcelacija opravila v nadaljevanju, kolikor se bo to izkazalo za potrebno, pri čemer navaja navedbo tožnice, da po njenem zatrjevanju splošno stanje nepremičnine, za katero se uvaja postopek razlastitve, ne odraža dejanskega stanja v naravi.

18.Sodišče ob dejstvu, da nobena izmed strank ni prerekala dejstva, da se celotna površina javne ceste ne ujema v celoti s površino parc. št. 370/32, to dejstvo šteje za nesporno (neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana v skladu s drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 22. členom ZUS-1). Nenazadnje pa je navedeno razvidno tudi iz ortofoto posnetka v sodnem spisu ter izpisa iz katastra parcel, kjer je razvidno, da določeno kvadraturo na omenjeni parceli zavzema kmetijsko zemljišče.

18.Sodišče ob dejstvu, da nobena izmed strank ni prerekala dejstva, da se celotna površina javne ceste ne ujema v celoti s površino parc. št. 370/32, to dejstvo šteje za nesporno (neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana v skladu s drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 22. členom ZUS-1). Nenazadnje pa je navedeno razvidno tudi iz ortofoto posnetka v sodnem spisu ter izpisa iz katastra parcel, kjer je razvidno, da določeno kvadraturo na omenjeni parceli zavzema kmetijsko zemljišče.

19.Sodišče meni, da tožnica upravičeno opozarja, da je glede na dejansko stanje parcele 370/32, upoštevajoč temeljna načela Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter ustrezno uporabo ZUreP-2, bolj smotrno najprej tožnici naložiti načrt ter izvedbo parcelacije kategorizirane javne ceste, ki poteka po parceli 370/32 k. o. ... pred ustrezno cenitvijo.

19.Sodišče meni, da tožnica upravičeno opozarja, da je glede na dejansko stanje parcele 370/32, upoštevajoč temeljna načela Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter ustrezno uporabo ZUreP-2, bolj smotrno najprej tožnici naložiti načrt ter izvedbo parcelacije kategorizirane javne ceste, ki poteka po parceli 370/32 k. o. ... pred ustrezno cenitvijo.

20.V obravnavanem postopku gre namreč za razlastitev, čeprav na pobudo razlastitvenega zavezanca, vendar je potrebno upoštevati tudi tu splošne načela in določbe o razlastitvi, predvsem preostale odstavke 199. člena ZUreP-2.

20.V obravnavanem postopku gre namreč za razlastitev, čeprav na pobudo razlastitvenega zavezanca, vendar je potrebno upoštevati tudi tu splošne načela in določbe o razlastitvi, predvsem preostale odstavke 199. člena ZUreP-2.

21.Tako drugi odstavek 199. člena ZUreP-2 med drugim določa, da je zahtevi za razlastitev (ko sicer razlastitev predlaga razlastitveni zavezanec) potrebno priložiti: - seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev, z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige; - izvleček iz ustreznega prostorskega akta iz prvega odstavka 194. člena tega zakona, ki je podlaga razlastitvi, v primerih iz drugega odstavka 194. člena tega zakona pa še sklep vlade ali občinskega sveta; - razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage; - roke izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev; - ponudbo iz 197. člena tega zakona. Tretji odstavek navedenega člena pa določa, da mora v razlastitvenem elaboratu iz 3. alineje prejšnjega odstavka biti natančno določen obseg nepremičnin, glede katerih je predlagana razlastitev, pri čemer območje predlagane razlastitve ne sme presegati meje, določene s prostorskim aktom. Če je za izvedbo razlastitve potrebna parcelacija nepremičnine, mora razlastitveni elaborat vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije.

21.Tako drugi odstavek 199. člena ZUreP-2 med drugim določa, da je zahtevi za razlastitev (ko sicer razlastitev predlaga razlastitveni zavezanec) potrebno priložiti: - seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev, z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige; - izvleček iz ustreznega prostorskega akta iz prvega odstavka 194. člena tega zakona, ki je podlaga razlastitvi, v primerih iz drugega odstavka 194. člena tega zakona pa še sklep vlade ali občinskega sveta; - razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage; - roke izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev; - ponudbo iz 197. člena tega zakona. Tretji odstavek navedenega člena pa določa, da mora v razlastitvenem elaboratu iz 3. alineje prejšnjega odstavka biti natančno določen obseg nepremičnin, glede katerih je predlagana razlastitev, pri čemer območje predlagane razlastitve ne sme presegati meje, določene s prostorskim aktom. Če je za izvedbo razlastitve potrebna parcelacija nepremičnine, mora razlastitveni elaborat vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije.

22.Ob dejstvu, da je za tožnico bilo vseskozi sporno dejansko stanje - ustrezen obseg nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana javna cesta, pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se najprej določi obseg nepremičnine, ki je predmet razlastitve, na kar upravičeno opozarja tožnica, in ta točno določen obseg bo lahko v nadaljevanju predmet cenitve.

22.Ob dejstvu, da je za tožnico bilo vseskozi sporno dejansko stanje - ustrezen obseg nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana javna cesta, pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se najprej določi obseg nepremičnine, ki je predmet razlastitve, na kar upravičeno opozarja tožnica, in ta točno določen obseg bo lahko v nadaljevanju predmet cenitve.

23.Glede na navedeno se tako izkaže, da je toženka izpodbijan sklep izdala ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ter na podlagi tega tudi napačno uporabila materialno pravo. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (2 in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in materialno pravo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

23.Glede na navedeno se tako izkaže, da je toženka izpodbijan sklep izdala ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ter na podlagi tega tudi napačno uporabila materialno pravo. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (2 in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in materialno pravo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

24.Ker nobena od strank stroškov ni priglasila, je izrek o stroških odpadel.

24.Ker nobena od strank stroškov ni priglasila, je izrek o stroških odpadel.

-------------------------------

-------------------------------

1Glej I Up 196/2020.

1Glej I Up 196/2020.

2E. Kerševan v E. Kerševan (ur.), Zakon o upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 20.

2E. Kerševan v E. Kerševan (ur.), Zakon o upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 20.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 2, 199, 199/4

Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 2, 199, 199/4

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.