Jedro

Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. V svoji obsežnosti je skoraj v celoti prepis pritožbe. Zgolj posplošeno zatrjuje, da gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, a razlogov za to ne navede. Ponavlja pritožbene navedbe, na katere je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Z zaključki in razlogi pritožbenega sodišča se ne sooči. V resnici je predlog spisan kot revizija, ne kot predlog za njeno dopustitev. Pri tem ves čas prepleta vse (dopustne in nedopustne) razloge, zaradi katerih je predlog za dopustitev revizije (oziroma revizijo) mogoče vložiti. Prepreden je z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami oziroma njihovo grajo, ki sploh ne more biti predmet revizijskega postopka. Glede na navedeno je predlog nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

Oris zadeve

Tožnik je kot samostojni podjetnik toženki na podlagi pogodbe o sodelovanju z dne 31. 5. 2020 (za obdobje od 1. 6. 2020 do 31. 5. 2024) nudil storitev nogometnega skavtiranja. Dogovorjeno je bilo mesečno plačilo 3.600 EUR brez DDV in povrnitev potnih stroškov. Toženka je od pogodbe 1. 7. 2021 odstopila. V tem postopku tožnik vtožuje plačilo po računih, ki jih je izdal za storitve skavtiranja od aprila do junija 2021 in za povrnitev potnih stroškov od februarja do junija 2021.

Odločitvi nižjih sodišč

1.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obrazložilo je, da tožnik ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti, ker ni podajal ustreznih pisnih poročil o tekmah v Srbiji (zgolj račune), skavting za Slovenijo (o katerem je poročal) pa ni bil pogodbeno dogovorjen in tudi ni bil v toženkinem interesu. Pogodbo je obravnavalo kot mandatno pogodbo.

2.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Drugače kot prvostopenjsko sodišče je tožnikova poročila o delu štelo za ustrezna. Prisodilo mu je plačilo in stroške za mesece, za katere je izkazal ogled tekem v Srbiji.

Predlog za dopustitev revizije

3.Tožnik v predlogu za dopustitev revizije navaja, da sta nižji sodišči nepravilno uporabili materialno pravo, kršili sta pravila postopka, ustavno zagotovljene pravice in nista upoštevali ustaljene sodne prakse. Predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede sedmih vprašanj.

Odločitev o predlogu za dopustitev revizije

4.Predlog ni popoln.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Skladno s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati. Šele tako popoln predlog omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju.

5.Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva. Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. V svoji obsežnosti je skoraj v celoti prepis pritožbe. Zgolj posplošeno zatrjuje, da gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, a razlogov za to ne navede. Ponavlja pritožbene navedbe, na katere je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Z zaključki in razlogi pritožbenega sodišča se ne sooči. V resnici je predlog spisan kot revizija, ne kot predlog za njeno dopustitev. Pri tem ves čas prepleta vse (dopustne in nedopustne) razloge, zaradi katerih je predlog za dopustitev revizije (oziroma revizijo) mogoče vložiti. Prepreden je z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami oziroma njihovo grajo, ki sploh ne more biti predmet revizijskega postopka.

6.Glede na navedeno je predlog nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---------------------------------------------

(1)Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 191/2020, II DoR 503/2023 in številne druge.

(2)Glej II DoR 191/2020.

(3)Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca si lahko izbere le med odvetniki.

(4)Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023, II DoR 154/2024.

(5)Prim. II DoR 185/2022.