Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da bi se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadržalo do pravnomočne odločitve, saj terjatev ni verjetno izkazana. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila na primer podana iz očitno neutemeljenega razloga ali bi bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se zadržalo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi tožene stranke št. ... z dne 1. 10. 2012 do pravnomočne odločitve sodišče o nezakonitosti odpovedi in na podlagi katere naj bi bila dolžna tožena stranka tožnika za čas trajanja sodnega postopka pozvati nazaj na delovno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V pritožbi navaja, da je imel tožnik od prvega dne (od 18. 6. 2012 dalje) s strani osebne zdravnice odrejeno bolniško odsotnost brez omejitve gibanja. To pomeni, da se je lahko ves čas bolniškega staleža prosto gibal izven kraja bivališča in s tem izven svojega doma, ne da bi moral za vsak odhod osebno zdravnico vedno znova prositi za dovoljenje. Takšno odsotnost mu je zdravnica odobrila skladno s svojo izključno pravico, da o tem samostojno odloča po 233. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da tožnik dne 22. 8. 2012 s prisotnostjo v lokalu ... in pri odvetniku A.A. v B ter 12. 9. 2012 z udeležbo na naroku ni mogel kršiti navodil pristojnega zdravnika, saj je pristojni zdravnik za tovrstne odobritve tožnikova osebna zdravnica, ki mu je to dovolila. V njenih navodilih glede tožnikovih aktivnosti ni bilo nobenih izrecnih prepovedi, kar ni prepovedano, pa že po naravi stvari ni mogoče kršiti. Glede na navedeno je stališče prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni spoštoval navodila pristojnega zdravnika, napačno. Razen tega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niti ne pojasni, v čem naj bi tožnik kršil navodila pristojnega zdravnika. Iz tega razloga je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po osmi alinei prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) in v zvezi s 110. členom ZDR, zato ker naj tožnik dne 22. 8. 2012 in 12. 9. 2012 ne bi spoštoval navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Ker je sindikat tej izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nasprotoval, tožnik pa je zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (B10, A3), je tožena stranka tej zahtevi z odredbo (A4) ugodila in sicer tako, da je odločila, da zadržanje traja do vložitve sodnega varstva zoper sporno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Prvi odstavek 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa, da lahko med postopkom sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Četrti odstavek citiranega člena pa določa, da se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. Izdajanje začasnih odredb ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.). ZIZ opredeljuje začasne odredbe kot ene izmed možnih oblik zavarovanja terjatve tako v primeru zavarovanja denarne kot tudi v primeru zavarovanja nedenarne terjatve. Individualni delovni spor, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je spor o nedenarni terjatvi, kar pomeni, da je potrebno pogoje za izdajo predlagane začasne odredbe upoštevati glede na določbi 272. oziroma 273. člena ZIZ. Pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatev določa 272. člen ZIZ. Ta določba v prvem odstavku opredeljuje temeljno predpostavko za izdajo takšne začasne odredbe, ki je v tem, da mora upnik izkazati za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo zoper dolžnika nastala. Terjatev je verjetno izkazana, če dejstva, ki govorijo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka, prevladajo nad dejstvi, ki nakazujejo na to, da zahtevek ni utemeljen.

Po stališču pritožbenega sodišča bi bil obstoj tožnikove terjatve v tej fazi postopka izkazan s stopnjo verjetnosti (ki je najnižja stopnja skladnosti predstave o dejstvih z resničnim dejanskim stanjem), če bi iz obrazložitve predloga za izdajo začasne odredbe (in po možnosti ob ustrezni podkrepljenosti z dokaznimi predlogi) izhajalo, da je tožena stranka tožniku izredno odpoved podala iz očitno neutemeljenega razloga (npr., če bi bila podana iz razloga, ki v prvem odstavku 111. člena ZDR sploh ni naveden) ali če bi bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita (npr., če bi bila izdana po poteku rokov iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR, če tožena stranka tožniku ne bi omogočila zagovora, pa za to ne bi obstajale okoliščine iz člena 83/2 ZDR...). Ker niti iz navedb tožnika, s katerimi utemeljuje predlagano začasno odredbo, niti iz predloženih dokazov ne izhaja očitna nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti njena očitna neutemeljenost, je sodišče prve stopnje prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev napram toženi stranki, torej terjatev za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obstoji ali da mu bo zoper njo nastala (člen 272/1 ZIZ). Ker torej za izdajo predlagane začasne odredbe ni bilo izpolnjene že temeljne predpostavke iz člena 272/1 ZIZ, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da bo sicer sama vsebinska presoja zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ugotavljanje dejstev, ali je tožnik v spornih dnevih, to je 22. 8. 2012 in 12. 9. 2012 dejansko storil kršitev po osmi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR) stvar nadaljnjega dokaznega in kontradiktornega postopka pred sodiščem prve stopnje.

Ob upoštevanju navedenega so neutemeljene pritožbene navedbe tožnika, s katerimi zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati predlagano začasno odredbo zato, ker tožnik očitanih kršitev ni storil, oziroma da bi bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti zato, ker naj bi sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da tožnik v spornem obdobju ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da za izdajo predlagane začasne odredbe ni bila izpolnjena že temeljna predpostavka iz člena 272/1 ZIZ, mu ni bilo treba ugotavljati obstoja nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe iz člena 272/2 oziroma 272/3 ZIZ.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.