Jedro

Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti, kadar je bilo to neutemeljeno izdano, bodisi zaradi napake pri vročanju ali ker je sodišče spregledalo pravočasno vloženo pritožbo.

Pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočne sodne odločbe, v katerem se presoja njihova zakonitost, je obnova postopka in ne zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Z možnostjo obnove je udeležencu zagotovljena možnost učinkovitega sodnega varstva, pri čemer rok za vložitev tega pravnega sredstva v skladu z 2. točko 396. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP teče od dneva, ko je bila odločba vročena stranki.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v delu, ki se nanaša na zahtevo za vročitev sklepa, razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog A. A. za razveljavitev klavzule pravnomočnosti iz izvršljivosti sklepa N 29/93 s 17. 9. 1993 in zahtevo za vročitev tega sklepa.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo A. A. ter predlaga njegovo spremembo, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da v postopku ni sodeloval kot udeleženec, čeprav bi to možnost moral imeti. Sodišče je pri urejanju meje spregledalo, da gre v primeru parcele 476/1, k. o. X, za dovozno pot, ki med drugim vodi tudi do parcele pritožnika 632/4, iste k. o., in sicer tako, da se v tromeji stika s parcelama predlagateljev in nasprotnega udeleženca. Če bi bil v postopek pozvan, se z urejeno mejo ne bi strinjal. Ker odločba in predhodna pisanja niso bila vročena pritožniku, je sklep nezakonit. Pomen pravnomočnosti ne predstavlja zgolj pravilnost vročitve odločb, temveč gre za trenutek, ko sodne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Predlaga, da sodišče preveri dokaze in na podlagi seznanitve z dejanskim stanjem v spisu presodi, ali je pritožba pritožnika iz naslova nujnosti sodelovanja v postopku upravičena.

3. Na pritožbo sta odgovorila predlagatelja in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravno podlago za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti po ustaljeni sodni praksi vsebuje 42. člen ZIZ. Sodišče razveljavi potrdilo, kadar je bilo to neutemeljeno izdano, bodisi zaradi napake pri vročanju ali ker je sodišče spregledalo pravočasno vloženo pritožbo. Izdaja potrdila je tehnično opravilo, ki ga po 231. členu Sodnega reda opravlja sodno osebje brez odredbe sodnika, zato se v postopku po 42. členu ZIZ preverja le, ali so bili v konkretnem primeru pogoji za izdajo izpolnjeni, ne opredeljuje pa se do zakonitosti sodne odločbe.

6. V obravnavani zadevi pritožnik ne trdi, da bi prišlo do tehničnih napak pri vročanju, temveč da bi mu sodišče v postopku moralo priznati položaj udeleženca. Uveljavlja torej obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP1. Pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočne sodne odločbe, v katerem se presoja njihova zakonitost, pa je obnova postopka in ne zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Z možnostjo obnove je udeležencu zagotovljena možnost učinkovitega sodnega varstva, pri čemer rok za vložitev tega pravnega sredstva v skladu z 2. točko 396. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP teče od dneva, ko je bila odločba vročena stranki2. 7. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno predlog pritožnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti pravilno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker pa s tem pritožniku ni bila omogočena vsebinska presoja njegove pravice do sodelovanja v postopku, ki jo uveljavlja preko trditev, da bi moral biti zajet kot materialni udeleženec postopka, je pritožbeno sodišče odločitev razveljavilo v delu, ki se nanaša na pritožnikov predlog za vročitev sodne odločbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Za vročitev namreč izkazuje upravičen interes3, saj od takrat dalje teče rok za vložitev predloga za obnovo postopka.

1 Ker je bil postopek pričet pred uveljavitvijo ZNP-1, se v njem uporabljajo pravila ZNP (216. člen ZNP-1). 2 Primerjaj razloge v odločbi Ustavnega sodišča Up-232/14-17 z 19. 11. 2015. 3 ZNP v 30. členu izrecno omogoča, da pravno sredstvo vloži vsak, ki misli, da je z odločbo prizadet njegov pravni interes, tudi če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, kar analogno velja tudi za izredna pravna sredstva.