Jedro

Kaj je neprimerni čas za delitev, je odvisno od konkretnih okoliščin. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da postopek izvršbe na solastni delež na nepremičnini v tem primeru pomeni negotovost in zato neprimeren čas delitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu nasprotnih udeležencev in postopek delitve nepremičnine odložilo za eno leto od pravnomočnosti sklepa.

2. Proti sklepu se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in je predlagal spremembo sklepa na način, da pritožbeno sodišče zavrne predlog nasprotnih udeležencev za odlog postopka delitve nepremičnine in odloči, da se postopek delitve nadaljuje. Opredeljuje tudi svoje pritožbene stroške. Po mnenju predlagatelja čas za delitev nepremičnine ni neprimeren v smislu 69. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Dejstvo, da je v teku izvršilni postopek za prodajo solastnega dela predlagatelja, po njegovem ne pomeni, da je čas za delitev neprimeren. V navedenem izvršilnem postopku je predlagatelj kot dolžnik predlagal cenitev premičnin in nepremičnine, prepričan je, da bo za poplačilo dolga zadoščala prodaja katere od premičnin. Izvršba na solastniški delež nepremičnine je poleg tega nesorazmerna v smislu 6. odst. 169. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Nasprotni udeleženci odgovora na pritožbo niso podali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Prvostopenjsko sodišče je postopek pravilno vodilo skladno z določbami Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj se je začel pred uveljavitvijo Zakona o nepravnem postopku (ZNP-1), ki velja od 15. 4. 2019 dalje. Zato svoje odločitve ni moglo opreti neposredno na novi 4. odst. 155. čl. ZNP-1, ki določa, da če se glede stvari, ki je predmet delitve, začne postopek izvršbe, sodišče prekine postopek delitve do konca postopka izvršbe. Če bi torej ZNP-1 že veljal, bi sodišče postopek delitve nemudoma prekinilo na podlagi jasne določbe 4. odst. 155. čl., brez posebne dodatne razlage.

6. Ker se predmetni postopek torej vodi po ZNP in ne ZNP-1, je prvostopenjsko sodišče pravno podlago za odlog postopka delitve nepremičnine našlo v 1. odst. 69. čl. SPZ, skladno s katerim ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Na tej podlagi je pravilno ocenilo, da je čas za delitev neprimeren, ker je v teku izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Domžalah I 410/2019, v katerem je dovoljena izvršba na predlagateljev solastni del nepremičnine, ki je hkrati predmet tega postopka delitve.

7. Kaj je neprimerni čas za delitev, je odvisno od konkretnih okoliščin. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da postopek izvršbe na solastni delež na nepremičnini v tem primeru pomeni negotovost in zato neprimeren čas delitve. V izvršilnem postopku se lahko izkaže, da delitev sploh ne bo potrebna, saj bodo delež predlagatelja na javni dražbi kupili nasprotni udeleženci, ki imajo kot solastniki predkupno pravico (3. odst. 66. čl. SPZ), lahko se izkaže, da tretja oseba kot morebitni kupec delitve ne bo želela in se bo strinjala s solastnino, lahko pa bo izvršilni postopek ustavljen, v tem primeru se bo delitev nadaljevala. Trenutno torej več možnosti, ki imajo ključen pomen za postopek delitve, predvidljivo pa je, da se bodo razjasnile v letu dni, zato delitev prej ni smiselna.

8. Neutemeljene so predlagateljeve navedbe, da v izvršilnem postopku ne bo prišlo do prodaje njegovega solastnega deleža, saj je izvršba na solastniški delež nepremičnine nesorazmerna v smislu 6. odst. 169. čl. ZIZ, poleg tega bo za poplačilo terjatve iz izvršilnega postopka, v višini 24.650,83 EUR, zadoščala prodaja premičnin, saj je to negotovo. Zato nima pomena, da se to pritožbeno sodišče opredeljuje do obširnih pritožbenih navedb predlagatelja, ki se nanašajo na izvršilni postopek; o tem bo odločalo izvršilno sodišče. Tudi če se bo izkazalo, da njegove navedbe držijo in da prodaje njegovega solastnega deleža v izvršilnem postopku ne bo, to ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. V tem primeru se bo postopek delitve po poteku enega leta nadaljeval. A za zdaj zaradi teka izvršilnega postopka obstaja negotovost, kaj se bo zgodilo z deležem predlagatelja, zato je smiselno, da se postopek delitve odloži, dokler ni znano, kaj se bo zgodilo z deležem predlagatelja.

9. Nadalje so neutemeljene navedbe o neupravičeni uporabi pritožnikovega solastniškega deleža s strani nasprotni udeležencev, o neutemeljenih obtožbah o nasilju in samovoljni menjavi ključavnic. Pritožnik že sam zapiše, da je v zvezi s tem v teku oziroma že končanih več sodnih postopkov. Navedena vprašanja se torej rešujejo v drugih ustreznih postopkih in niso pravno pomembna za odločitev v predmetni zadevi in tudi niso razlog izpodbijane odločitve.

10. Sodišče prve stopnje se pri svoji odločitvi sicer ni sklicevalo na 3. odst. 70. čl. SPZ, temveč je svojo odločitev oprlo na 69. čl. SPZ, v zvezi s katerim je presodilo, da predlagatelj ne more zahtevati delitve, saj trenutno čas za to ni primeren. Vseeno se je sodišče opredelilo tudi do sodne prakse v zvezi s 3. odst. 70. čl. SPZ, ki določa, da lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Skladno s sodno prakso utemeljenost ugovora o neprimernem času delitve ne privede do zastoja v postopku odločanja o delitvi solastne stvari, temveč le odloži učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve.1 Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da se je taka sodna praksa razvila še pred uveljavitvijo novega ZNP-1, ki pa je izrecno določil, da se v primeru teka izvršilnega postopka glede predmeta delitve, postopek delitve prekine do konca postopka izvršbe (4. odst. 155. čl. ZNP-1).

11. Pritožbeni očitki se torej izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP2) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo relevantnih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

12. V skladu s 1. odst. 165. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Predlagatelj, ki s pritožbo ni uspel, v skladu s 1. odst. 154. čl. ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 VSL Sklep I Cp 1009/2019, VSL Sklep I Cp 1632/2017, VSL sklep I Cp 4330/2010. 2 ZPP je uporabljen smiselno na podlagi 37. čl. ZNP.