Jedro

Če je dolžnica dolžna plačati upnici relativno visok znesek odškodnine, upnica pa je tuja državljanka, je vložitev revizije upravičen razlog za odlog izvršbe. Z vložitvijo revizije je namreč izpolnjen pogoj za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 63. čl. ZIP, zaradi morebitnega uveljavljanja terjatve v tujini (kolikor bi dolžnica z vloženo revizijo uspela), pa je izkazana tudi verjetnost, da bo dolžnica z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo.

Izrek

Pritožbi dolžnice se ugodi, izpodbijani sklep se zato spremeni tako, da se izvršba odloži do odločitve o vloženi reviziji.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za odlog izvršbe kot neutemeljen zavrnilo, ker je ugotovilo, da v predlogu ni izkazana nevarnost, da bi dolžnica z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo.

Proti temu sklepu se pritožuje dolžnica in navaja, da je v predlogu obrazložila nevarnost nastanka znatnejše škode z dejstvom, da bi morala v primeru, če bi uspela z revizijo, vračilo izplačanega zneska terjati v tujini. Po mnenju pritožnice pa ni sporno, da je uveljavljanje take terjatve oteženo, saj to izhaja že iz samih določb ZIP (3. odstavek 265. člena). Ker gre za precejšen znesek, upnica pa je fizična oseba, je ta bojazen še toliko bolj upravičena. Po drugi strani pa tožnica meni, da se glede na svoj status (javni zavod) ne bo mogla izogniti plačilu obveznosti. Pripravljena je tudi položiti ustrezno varščino, o kateri naj bi sodišče odločilo na podlagi 3. odstavka 63. člena ZIP. Predlaga spremembo sklepa tako, da se njenemu predlogu ugodi in izvršbo odloži do odločitve Vrhovnega sodišča o vloženi reviziji.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba dolžnici, da gre v njenem primeru za specifičen razlog, ki utemeljuje odlog izvršbe po 63. členu ZIP. Ni sporno, da je dolžnica zoper sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov v konkretni zadevi, vložila revizijo, o kateri še ni odločeno. S tem je izkazala upravičen razlog iz 1. točke 1. odstavka 63. člena ZIP. Po oceni pritožbenega sodišča pa bi v tej zadevi, ko mora po izvršilnem naslovu dolžnica plačati upnici relativno visok znesek odškodnine, upnica pa je tuja državljanka, moralo sodišče prve stopnje zaključiti, da je izkazala za verjetno tudi, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Če bo ta znesek plačan pred odločitvijo o reviziji in bo z vloženo revizijo uspela, bo morala uveljavljati vrnitev plačanega zneska v tujini, kjer ima upnica svoje prebivališče. Po 59. členu ZIP bi sicer v takem primeru lahko predlagala nasprotno izvršbo pri istem sodišču, ki je vodilo konkretno izvršbo, vendar bi v postopku nasprotne izvršbe lahko pridobila le izvršilni naslov, realizacijo tega izvršilnega naslova v tujini pa to sodišče ne bi moglo izpeljati. To pa v končni fazi pomeni, da bi dejansko morala upnica svojo terjatev uveljavljati v tujini, na kar utemeljeno opozarja. Ker ne more biti sporno, da znesek 8.775.000,00 SIT s pripadki spada pod pravni standard znatnejše škode, ki bi jo utegnila v takem primeru utrpeti dolžnica, sta zato po oceni pritožbenega sodišča podana oba pogoja za odložitev izvršbe iz 63. člena ZIP in iz teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvršbo odložilo do konca postopka o reviziji (1. odstavek 66. člena ZIP).